Brexitska zmešnjava je vse bolj zmešana, brexit pa še bolj nesmiseln. Posebno zaradi novih pobrexitskih črnih ekonomskih napovedi. Malo Britancev, ki jim je otoški desničarski tisk več kot štirideset let članstva v Evropski uniji in njeni predhodnici opisoval v najslabši možni luči in jih zasipaval s polresnicami in lažmi, ve, da se je Britanija leta 1973 pridružila evropski povezavi zato, ker je ekonomsko zaostajala za njenimi članicami.
Po brexitu bo Britanija revnejša
Zdaj naj bi EU zapustila kljub temu, da je finančni minister priznal, da bo Britanija po brexitu ekonomsko šibkejša, vladini analitiki pa ocenili, da bo po kakršnem koli brexitu revnejša, kot je kot članica EU. Brexitski dogovor premierke Therese May naj bi britansko ekonomijo pomanjšal za skoraj štiri odstotke (3,9 odstotka), nesporazumni brexit pa celo za dobrih devet odstotkov (9,3). Nesporazumni brexit bi Britanijo v prvih desetih letih po odhodu stal okroglih 100 milijard funtov, vrednost funta bi se izenačila z vrednostjo dolarja, cene nepremičnin padle za tretjino… »Naša dolžnost je ne upati v najboljše, ampak se pripravljati na najslabše,« Britancem pravi guverner angleške centralne banke Mark Carney. Z najslabšim je imel v mislih nesporazumno ločitev z EU, ki bi po njegovem v Britaniji sprožila hujšo recesijo, kot jo je globalna finančna kriza leta 2008. Brexitarji mu očitajo ne samo histerične napovedi, ampak tudi vtikanje v brexit. Toliko bolj, ker je Kanadčan.
Glas za manjše zlo?
Se v strahovih o nesporazumnem brexitu skriva premierkina taktika? Želi večino od 650 poslancev prepričati, da bi 11. decembra (po petdnevni razpravi) glasovali za njen brexit, zato da bi Britaniji nakopali manjše zlo? Domnevno v imenu demokracije oziroma zato, ker je – kot vztrajno ponavljajo ne samo Mayeva, ampak tudi brexitarji – britanski narod 23. junija 2016 glasoval za odhod Britanije iz EU. S tem ignorirajo ne samo 48 odstotkov Britancev, ki so takrat glasovali proti brexitu, ampak tudi to, da zdaj iz dneva v dan večja večina Otočanov noče zapustiti EU in zahteva nov referendum. Brexit je bil in ostal ideološko-politični projekt evroskeptičnega desnega krila konservativne stranke, ki ima EU za oviro razvoja še bolj ultrakapitalistične Britanije. Bivši premier David Cameron je referendum razpisal samo zato, da bi preprečil razcepitev zaradi članstva v EU vedno sprte konservativne stranke.
Corbyn nehote pomaga Mayevi?
Cameronovi naslednici Mayevi, ki hoče na vsak način izpeljati brexit, čeprav je bila pred referendumom proti, pomaga, da je levičarski vodja laburistične opozicije Jeremy Corbyn, ki je bil pred referendumom prav tako proti brexitu, po srcu brexitar še iz časov, ko je imel Evropsko unijo za branilko interesov kapitala, ne pa delavcev. Mayevo so včeraj v parlamentu poslanci posebnega odbora »zasliševali« o njenem brexitu. Ničkolikokrat se je pojavilo tudi vprašanje o nesporazumni ločitvi kot katastrofi in kaosu, pa Mayeva ni in ni hotela izključiti te možnosti. Dejala je, da bi se morali poslanci osredotočiti na to, »kar jim je edino na voljo, in ignorirati vse druge opcije, da bi uresničili odločitev britanskega naroda«. Pa tudi da bi, če bi večina poslancev glasovala proti njenemu brexitu, morali pospešiti priprave na nesporazumni odhod.
Corbyn pravi, da poslanci ne bi dovolili nesporazumnega brexita. Laburisti bi zahtevali nove parlamentarne volitve, in če s to zahtevo ne bi bili uspešni, nov referendum, ki se zdi bolj verjeten. Mayeva trdi, da bi nov referendum uničil zaupanje v politiko (tega sicer praktično ni) in da bi prinesel več negotovosti in več razhajanj v državi (kar je nemogoče).
