Če je vnetljive snovi zelo malo, do reakcije oziroma eksplozije sploh ne pride (spodnja meja eksplozivnosti). Če pa je prisotne vnetljive snovi preveč, se ta samo nenevarno vžge in gori (zgornja meja eksplozivnosti). Območje plinske zmesi, ki lahko eksplodira, je poenostavljeno torej med spodnjo in zgornjo mejo eksplozivnosti.
Najpogosteje uporabljena plina v gospodinjstvu sta: mestni plin (zemeljski plin, močvirski plin, ruski plin, metan) in plin iz jeklenke (propan, butan). Spodnja meja eksplozivnosti za metan je 4,4 volumskega odstotka (vol%), zgornja meja pa 16,4 vol%. Torej, če imamo v prostoru plinsko zmes z naslednjo sestavo: najmanj 4,4 litra metana in 95,6 litra zraka in največ 16,4 litra metana ter 83,6 litra zraka, lahko v tem območju plinska zmes metana in zraka eksplodira v navzočnosti odprtega ognja ali iskre.
Spodnje in zgornje meje eksplozivnosti so za plinske zmesi butan/zrak 1,9 vol% in 8,4 vol% ter za plinsko zmes vodik/zrak 4 vol% in 75 vol%. Podatki veljajo za 20 stopinj Celzija. Močnejše eksplozije so pri koncentracijah, ki so bližje spodnji meji.
Lahko se zgodi, da v stanovanju zaznate vonj po plinu. Plinom so namreč dodani odoranti (zasmrajevalci). Tedaj takoj odprite vsa okna in vrata, da poskrbite za prezračevanje. Zaprite dovod plina in dovod pred plinomerom. Ne uporabljajte odprtega plamena, električnih stikal, vtičnic, zvoncev in telefonov, da preprečite vžig. Opozorite druge stanovalce. Tudi ob rahlem vonju po plinu v stavbi ali zunaj nje takoj obvestite operaterja distribucije zemeljskega plina. Mogoče samo še podatek: zaradi različnih gostot se ob uhajanju metan nabira v višjih prostorih oziroma nadstropjih stanovanjskih objektov, butan se zaradi večje gostote nabira pri tleh. Do eksplozij plinskih jeklenk prihaja izredno redko, nesrečni dogodki so večinoma posledica eksplozij plinskih zmesi.
Dr. Ivan Leban je upokojeni profesor kemije (@ivanleban).
