V tekočem sedemletnem proračunu EU je za podnebne ukrepe rezerviranih najmanj 20 odstotkov vsega denarja ali skupno vsaj 206 milijard evrov. Za naslednje finančno obdobje 2020–2027 evropska komisija predlaga zvišanje deleža na četrtino proračuna ali skupno 320 milijard evrov. Pri črpanju denarja iz evropskih skladov bodo države članice z vsako naslednjo finančno perspektivo bolj zavezane k upoštevanju podnebnih sprememb pri načrtovanju projektov in ukrepov, opozarja Barbara Simonič z ministrstva za okolje in prostor.
Zaradi tega je Slovenija konec leta 2016 sprejela strateški okvir prilagajanja podnebnim spremembam. Toda ta vsebuje zgolj splošne usmeritve, da je treba vključevati vplive podnebnih sprememb v vse politike, širše sodelovanje, raziskave in prenos znanja ter izobraževanje. Še vedno pa pogrešamo dejanske ocene vplivov podnebnih sprememb na posamezna področja – denimo turizem, zdravje ljudi, gozdarstvo – in potrebne ukrepe za njihovo blaženje. Edina sprejeta sektorska strategija prilagajanja podnebnim spremembam je še vedno kmetijska.
Število vročih dni se lahko poveča za več kot en mesec
Simoničeva napoveduje, da bodo tudi drugi sektorji ocene ranljivosti in potrebnih ukrepov dobili v naslednjih letih, pri čemer se ministrstvo z Agencijo RS za okolje (Arso) dogovarja, da bi priprava tako ocen ranljivosti kot ocen o potrebnih ukrepih potekala hkrati. Arso je prav v teh dneh predstavil možne scenarije podnebnih sprememb v Sloveniji do konca 21. stoletja, na osnovi katerih naj bi pripravili načrte prihodnjega razvoja posameznih sektorjev.
V najnovejših projekcijah Gregor Vertačnik z Arso Slovenije do konca stoletja napoveduje dvig povprečnih temperatur zraka za eno do šest stopinj Celzija v primerjavi s preteklimi desetletji, odvisno od uspešnosti globalne skupnosti pri zniževanju izpustov toplogrednih plinov. Število vročih dni naj bi se pri nas v povprečju povečalo za najmanj šest dni, v najbolj pesimističnem primeru pa celo za več kot mesec. »V značilnem poletju ob koncu 21. stoletja bi temperatura po nižinah – po pesimističnem scenariju – presegala 30 stopinj Celzija,« je opisal Vertačnik.
Zaradi višjih temperatur se bo podaljšala rastna doba, kar pomeni, da bo pridelke mogoče gojiti tudi do dva meseca dlje. »K sreči to podaljšanje rastne dobe s sabo ne bo prineslo bistvenih sprememb pri nevarnosti pozebe,« je dodal Vertačnik.
Največ vode na severovzhodu
Dobra novica je tudi, da se bo povečalo napajanje podtalnice, in sicer bo v povprečju za 20 odstotkov večje v primerjavi z obdobjem 1981–2010, v severovzhodni Sloveniji pa lahko preseže celo 30 odstotkov. V tem delu države lahko pričakujejo tudi naraščanje pretokov površinskih rek za do 40 odstotkov, za prav toliko pa se bodo povečale možnosti poplav. Tudi drugod po državi lahko pričakujejo porast najvišjih pretokov rek za do 30 odstotkov.
Čeprav se bo izhlapevanje vode povečalo, se bodo po vseh predvidenih scenarijih na vseh območjih, z izjemo Alp, povečale tudi količine padavin, in sicer na letni ravni v povprečju za do 20 odstotkov. Najbolj se bodo padavine najverjetneje povečale pozimi in na vzhodu države (v najslabšem primeru tudi za 60 odstotkov).
To pa ne pomeni, da poleti vode ne bo primanjkovalo. »Zmerno optimističen scenarij kaže najprej sušenje in proti koncu stoletja malo bolj mokra poletja, pesimističen pa ravno obratno,« je na sicer veliko nezanesljivost te napovedi opozoril Renato Bertalanič z agencije. Ker ob sicer večji količini padavin pesimistične napovedi kažejo na upadanje števila padavinskih dni, Bertalanič napoveduje več ekstremnih vremenskih dogodkov, predvsem pozimi in na jugovzhodu države.
