V dneh okoli 17. novembra je Piran spet zaživel z arhitekti, tradicionalno, še iz »Vojtehovih časov« (prof. Vojteh Ravnikar, 1943–2010), že šestintridesetič. Mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu je letos preizpraševala temo Arhitektura je kultura z osrednjimi predavanji v gledališču Tartini, razstavami, otroško arhitekturno delavnico in odprtim predavanjem o Jožetu Plečniku.
Pomembna vsebina Piranskih dnevov arhitekture (PDA) je podelitev prestižnih mednarodnih nagrad piranesi, ki izpostavljajo najodličnejša dela arhitektov srednje Evrope, nastala v zadnjih dveh letih.
Prostor tudi za študente
PDA predstavljajo in spodbujajo sodobno kakovostno kontekstualno arhitekturo in kulturno raznolikost. Namen konference je ovrednotiti tekoče arhitekturne trende in predstaviti najinovativnejše ideje arhitekturne in prostorske produkcije. Projekte za razstavo, ki kandidirajo za nagrado piranesi, vsako leto konec oktobra izberejo in predlagajo nacionalni selektorji Avstrije, Češke, Grčije, Hrvaške, Italije, Madžarske, Slovaške in Slovenije, letos se je pridružila tudi Srbija. Del razstave za nagrado piranesi je tudi mednarodna študentska razstava, na kateri sodeluje dvanajst evropskih fakultet.
Na konferenci so predavali svetovno priznani arhitekti, tudi člani žirije za letošnje nagrade piranesi: Gernot Hertl (Avstrija), Amir Vuk Zec (Bosna in Hercegovina), McCullough Mulvin Architects (Irska), Palmar Kristmundsson (Islandija), Pedevilla architetti (Italija), Unparelld'arquitectes (Španija) in slovenski Dekleva Gregorič arhitekti. Predstavili so svoje razumevanje teme Arhitektura je kultura, o kateri je Andrej Hrausky (Dessa) izhodiščno zapisal: »V današnjih časih ni nič dokončno izborjenega. Za vse se je treba znova in znova boriti. Tudi dobra arhitektura ni sama po sebi umevna, čeprav je najpomembnejši del družbene nadgradnje, ki ji pravimo kultura. Arhitektura ni gospodarska dejavnost, usmerjena k dobičku, ampak družbo plemeniti in ji daje smisel. Dobra arhitektura ni nekaj, kar potrebujemo za preživetje, ampak za življenje samo, v njegovi najžlahtnejši obliki. Zavedamo se pomena narave in jo ščitimo, večino časa pa bivamo v mestih, naseljih in stavbah, ki jih je ustvaril človek. Zato je pomembno, da nas umetno okolje navdihuje, podobno kot narava. Da ustvarja ambiente, atmosfero in poglede, ki bogatijo naše življenje. In dobra arhitektura to zmore.«
41 nominiranih projektov
Izmed 41 nominiranih projektov in 23 študentskih projektov, ki so jih izbrali nacionalni selektorji, je žirija nagradila več del. Najprestižnejšo mednarodno nagrado piranesi 2018 je prejela arhitektka Francesca Torzo za projekt Galerie n09 - z33 v belgijskem mestu Hasselt (2018). Žirija je ocenila, da projekt odlikuje preplet obstoječih in novih elementov, ki poudarjajo izkušnjo prostora. Inovativnost projekta je v njegovi prostorski ureditvi, v sosledju zunanjih in notranjih prostorov ter njihovih prehodov, pa tudi v pogumnih in celo zelo drznih pristopih preoblikovanja materialnosti. Zunanji obod je arhitektka rešila z reinterpretacijo fasade obstoječe stavbe, dramatični prehodi med zunanjimi in notranjimi prostori pa mimoidočega izzivajo, da vstopi.
Mednarodno priznanje je prejel projekt Bazilika in spiritualna hiša avstrijskih arhitektov Feyferlik/Fritzer, ki se je razvijal s časom v obdobju kar dveh desetletij (1992–2018) in prepričal z zbirko radikalnih, a potrpežljivih posegov v ogromnem verskem kompleksu. Žirija je tudi zapisala: »Vsak sklop je bil deležen enake pozornosti, ne glede na pomembnost programov, kot so galerija, hodniki ali študijske sobe za obiskovalce. Projekt nima skupnega jezika, a je arhitektom uspelo izpostaviti posebnosti vsakega dogodka in programa.«
Drugo mednarodno priznanje piranesi 2018 je prejel projekt Workshop Garage (2016) arhitektov Studiospazio Italije, ki ga odlikuje elegantna in enostavna rešitev. Izvrstna zamisel presega arhitekturo z genialno konstrukcijsko zasnovo.
Mednarodno študentsko priznanje je prejel projekt študentov s fakultete v Solunu Terrain Anamorphosis (2018), ki izkazuje skrb za ohranjanje planeta, oziroma vode, soli, olivnega olja, čebel… Žirija je zapisala, da prikaz projekta prebudi v gledalcu sanjarjenje. Izjemno sposobnost umetniške predstavitve dopolnjuje pametno načrtovanje. Industrijske površine se vračajo naravi, kjer na novo zaživijo.
Prireditev, ki ji od leta 2008 predseduje Maja Ivanič, organizirajo Galerija Dessa in Obalne galerije Piran. Poleg osrednje razstave v skladišču Monfort so v Galeriji Hermana Pečariča pripravili še razstavo Sončna stran modernizma: turistična arhitektura v Hrvaški in Sloveniji, ki vsebinsko dopolnjuje razstavo v newyorški MoMA, otroško arhitekturno delavnico in za vso zainteresirano javnost odprto predavanje Andreja Hrauskega Jože Plečnik – kako ga gledati, kako ga razumeti? Zavod Abakkum je v Apolonijevi palači pripravil spremljevalno razstavo Kultura odprtega prostora. Razstave so še odprte – v Apolonijevi palači do 23. novembra, največja v Monfortu do 16. decembra, v Galeriji Hermana Pečariča pa do 13. januarja 2019.
