Prenovljena Jurjeva domačija v kraju Občine ima pomen za vso Slovenijo, saj predstavlja 250 let staro dediščino določenega območja in s tem prispeva kamenček v mozaiku raznolikega arhitekturnega in kulturnega bogastva naše dežele. Prenovo sta izvajali skupaj občina Trebnje, lastnica domačije in sofinancerka, ter krajevna skupnost Knežja vas, upraviteljica domačije, nekaj sredstev so pridobili tudi na razpisu ministrstva za kulturo. Prenova je potekala s soglasjem Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Novo mesto, konservatorjem mag. Dušanom Štepcem ter pod nadzorom Janka Brateta iz Gradbenega inženiringa Zakrajšek.
Prenova domačije je obsegala sanacijo temeljev in sten lesenega in zidanega dela hiše, obnovo fasad, zamenjavo dotrajanih slamnatih streh na vseh objektih, prenovo brajde in vodnjaka ter obnovo notranje opreme. V objektih so bile zaradi kakovostne prezentacije objektov zamenjane dotrajane električne inštalacije. Hišo so restavratorji ohranili brez vodovodnih inštalacij, saj teh v hiši v tistem času ni bilo. Obiskovalci tako lahko vidijo stranišče na štrbunk.
Zadnji prebivalec spal v hiši pred več kot 25 leti
Projekt obnove, ki ga je vodila Silva Kek z občine Trebnje, je bil razdeljen na dva sklopa. Prvi je obsegal zamenjavo slamnatih streh vseh objektov, drugi pa vsa druga dela, kamor štejejo prenove zunanjosti in notranjosti objektov ter notranje opreme, vodnjaka in brajde. Prvi sklop je bil izjemno zahteven za izpeljavo, saj je bilo težko dobiti primernega izvajalca – zamenjavo streh je opravil Anton Mlaker iz Kalobja. Drugi sklop je obsegal sanacijo temeljev, sten, pleskanje z gašenim apnom zunaj in znotraj objekta, sanacijo razpok, mizarska in tesarska popravila, zamenjavo lesene konstrukcije brajde ali posameznih dotrajanih lesenih delov hiš. Ta dela je opravilo podjetje Zaključna dela Ilnikar, ki je k obnovi domačije vključilo tudi dijake srednje gradbene šole iz Novega mesta. Ti so tako pridobili neprecenljivo znanje poteka obnove starega objekta.
Domačijo predstavlja zemljišče s štirimi objekti: pritlično kmečko hišo s črno kuhinjo ter lesenim svinjakom in straniščem na štrbunk, skedenj, kaščo in vodnjak z vago. Celotna domačija je predstavljena kot zaključena enota, kjer nas oskrbnik lahko popelje skozi objekte in predstavi ohranjeno kulturno dediščino ter 250 let staro zgodovino. Najavljenim obiskovalcem oskrbnik domačije pripravi različne delavnice ali predstavitve življenja v hiši, ogled in predstavitev črne kuhinje in opreme ter predmetov v hiši. Včasih zakurijo krušno peč in v njej spečejo kruh ali drugo jed.
Jurjeva hiša ima na severni strani zidani del, ki obsega »hišo«, črno kuhinjo in klet ter leseni del (iz brun), kjer je soba s krušno pečjo. Raziskave lesa so pokazale, da je bila hiša zgrajena v več fazah – najstarejši les datira celo v leto 1508, les za bruna pa v leto 1745. V hiši lahko obiskovalci vidijo ohranjeno krušno peč, bogkov kot, kmečko mizo s kotno klopjo, kredenco s staro kmečko posodo in priborom, leseno omaro in leseni pod. V celoti sta opremljeni tudi kamra (postelja s posteljnino in nočno posodo) ter soba, v kateri je spal zadnji prebivalec hiše pred več kot 25 leti. Najstarejši del objekta je klet, kjer so shranjevali poljedelske pridelke, vino in delovno orodje. V veži hiše je črna kuhinja s svinjskim kotlom, nad črno kuhinjo pa se razprostira velik obok ali šija, ki je pletena iz vrbovih (bekovih) šib in ometana z blatom. V njej so sušili suhomesnate izdelke. Hiša premore še posebno skrivnostno »sobo«, saj so med drugo svetovno vojno na domačiji prezidali kamro in s tem zagotovili dodaten prostor za skrivališče za ljudi in zaloge hrane v času obvezne oddaje. Vhod v ta prostor je skozi podstrešje in od zunaj nikjer ni viden. Ima le ozko lino, ki je služila za dotok zraka v prostor.
Domačija tudi prostor za dogodke
Jurjeva kašča je v celoti lesena (les iz bližnjih gozdov) in ima nekaj zanimivih konstrukcijskih detajlov. Raziskave so odkrile, da je bila postavljena okrog leta 1685. V njej so še ohranjeni predali za žito. Sanirali so tudi lesene žlebove na kašči, tako da je vidno, kako je včasih voda dotekala v vodnjak. Ta voda se je uporabljala za gospodinjstvo in napajanje živine.
Jurjev skedenj ima hrastovo glavno konstrukcijo, plohi sten so bukovi. Raziskava je pokazala različne letnice posameznih lesenih delov, kar kaže, da so uporabili les, ki je bil prej vgrajen drugje. Na podu je na ogled stalna razstava starih kmečkih orodij, na spodnji strani poda so urejene sanitarije za obiskovalce. Jurjevo domačijo so nekdaj bogatili še hlev, enojni kozolec in luža, ki so bili uničeni ali propadli, preden je občina odkupila domačijo.
Na domačiji zdaj lahko prirejajo številne dogodke, med katerimi so mednarodne delavnice, na primer Zgodovinska raba lesa – pretekla raba bukovega lesa in drugih listavcev kot izziv za prihodnost, največ pa je obiskov šol in vrtcev od blizu in daleč. Na domačiji vsako leto ročno kosijo Jurjev sadovnjak, sadijo stare sorte sadja, obrezujejo trte v brajdi, ličkajo in opravljajo druge kmečke običaje ali dela, ki bi brez aktivnosti za njihovo revitalizacijo tonili v pozabo. Za ogled domačije se je treba napovedati Urošu Primcu (telefon 031 520 721 ali uros.primc01@gmail.com).
