Sojenje nekdanjemu vodji zloglasnega mehiškega narkokartela iz Sinaloe, 61-letnemu Joaquinu Archivaldu Guzmanu Loeri, bolj znanemu kot El Chapo Guzman, ki se odvija na zveznem sodišču v brooklynskem okraju v New Yorku, je v polnem teku. Po petih dneh zasliševanja glavne priče tožilstva so prišli na dan podatki o načinu in poteh tihotapljenja droge ter prodajnih cenah, grozljive podrobnosti umorov in spopadov med rivalskimi karteli ter imena podkupljenih politikov, visokih funkcionarjev, policistov, vojaških častnikov ter drugih.

Sodni proces se je začel pred tednom dni, po več dni trajajočem postopku izbire 12 članov porote. Glavni tožilec Adam Fels je naprej predstavil in utemeljil obtožnico, ki zajema očitke od pripadnosti hudodelski združbi za proizvodnjo in tihotapljenje drog do pranja denarja, podkupovanja in umorov. El Chapo se je izrekel za nedolžnega. Njegova obramba trdi, da je majhna riba, in ugovarja vsem obtožbam, češ da so lažne in da je pravi vodja kartela 70-letni Ismael »El Mayo« Zambada, nekdanji El Chapov partner. Odvetnik El Chapa Jeffrey Lichtman je pred poroto izjavil, da naj bi El Mayo s sto milijoni dolarjev podkupil celo mehiška predsednika države, sedanjega Enriqueja Peno Nieta in prejšnjega Felipeja Calderona (2006–2012). Njegova izjava je dvignila precej prahu in so jo mehiške oblasti takoj zanikale, sodnik v tej zadevi Brian Cogan pa je poroto pozval, naj je ne upošteva.

Od Kolumbije do velemest ZDA

Drugi dan sojenja je kot glavna priča tožilstva nastopil mlajši brat El Maya, 57-letni Jesus »El Rey« Zambada, ki je bil več let El Chapova desna roka. Leta 2008 so El Reya (Kralja) aretirali in ga pet let zatem izročili ameriškim pravosodnim organom, ki mu sodijo zaradi tihotapljenja drog v ZDA. Ob tem so mu ponudili določene ugodnosti v zameno za pričanje proti nekdanjemu šefu, na kar je pristal. Na začetku pričanja pred poroto je pokazal na El Chapa, rekoč, da je bil on največji vodja mamilarske združbe v Mehiki. V nadaljevanju je povedal, da je sam začel delati za kartel leta 1987, najprej kot računovodja, potem kot odgovorni za logistiko, in nato postal glavni vodja organizacije v mehiški prestolnici.

Po njegovih navedbah so kokain kupovali v Kolumbiji in ga s hitrimi čolni prepeljali v Cancun, od tam pa v skladišča v Ciudadu de Mexicu, ki so bila pod njegovim nadzorom. Sprejeli so od štiri do pet pošiljk na leto, v vsaki je bilo okoli 7 ton kokaina. Sodelavci so nato pripravljali pošiljke po željah naročnikov in jih v cisternah za plin ali za drugo gorivo s tovornjaki prepeljali do obmejnih mest na severu države, od koder so blago pretihotapili v ZDA.

Zaslužki so bili ogromni: cena za kilogram kokaina v Kolumbiji je bila 10.000 dolarjev, v ZDA pa mnogokrat višja, odvisno od kraja dobave. Povedal je, da je bilo ob investiranih devetih milijonih dolarjev mogoče v Los Angelesu iztržiti 39 milijonov, v Chicagu 48 milijonov, v New Yorku pa 78 milijonov dolarjev.

Vodjo kartela je na cesti varovalo kar policijsko spremstvo

Na sojenju tretjega dne je tožilec spregovoril o podkupovanju in praksi El Chapa ter njegovega brata, ki sta za neovirani posel plačevala visokim funkcionarjem, vojakom, policistom in politikom. Na najvišjih ravneh sta to opravila sama, z ostalimi pa El Rey. Ta je v pričevanju omenil, da je podkupil poveljnike enot zveznega generalnega tožilstva (PGR), zvezne in lokalne policije ter celo pripadnike Interpola. Opisal je anekdoto, kako sta z bratom leta 2001 pomagala El Chapu pri prvem pobegu iz zapora Puente Grande in ga z avtom prepeljala v Ciudad de Mexico. Ko so se jim ob prihodu v mesto približale motorizirane policijske patrulje, se je El Chapo menda zelo vznemiril, a sta ga hitro pomirila s pojasnilom, da gre za policijsko spremstvo, ki ga je osebno naročil za varovanje. V odgovoru na vprašanje obrambe o podkupnini za zaščito njegovega brata El Maya Zambade pa je El Rey dejal, da je leta 2005 takratnemu ministru za javno varnost Genaru Garcii Luni osebno izročil tri milijone dolarjev in nato še pet milijonov leta 2007, da ga ne bi aretirali in da se policija ne bi vmešavala v njihov posel.