Razstavljene umetniške stvaritve, ki bodo v galeriji Kresija na ogled do 7. januarja, so različnih oblik, od fotografij, instalacij do posterjev in filmov. Boris Beja, Mina Fina, Jaka Babnik, Valerie Wolf Gang, Hana Karim, Nina Koželj, Tadej Vaukman in Tanja Radež so se najprej srečali z žrtvami nasilja, desetimi ženskami, starimi od 32 do 68 let, jim prisluhnili in se na podlagi njihovih pripovedi umetniško odzvali. »Ko sva se srečali z gospo, ki je bila žrtev partnerjevega nasilja, je nosila uhane. Ugotovili sva, da imava obe radi uhane. Toda moja sogovornica jih dolgo ni mogla nositi, partner jo je poškodoval, ko ji je uhane izpulil z ušes,« je v torek med pripravo razstave pripovedovala Hana Karim. Okruški črepinj, oblikovanih v serijo raznobarvnih uhanov, govorijo o travmah, ki žrtev prizadevajo še dolgo potem, ko je nasilju ubežala, a
tudi o pogumu in moči žrtve za izstop iz vse hitreje se vrteče spirale nasilja, ki ne tako redko privede tudi do femicida. Dom je za ženske še vedno najnevarnejši kraj. Upodobitev nasilja na fotografiji Tadeja Vaukmana je neposrednejša. »Fotografija ženske s črno vrečko na glavi in orhidejo na sebi je moj odgovor na zgodbo gospe, s katero sem sodeloval. Težko mi je bilo, ko mi je pripovedovala, kako rada je skrbela za rože v stanovanju, a jih je nasilni mož uničil.«
Nasilje nad ženskami je ena najbolj razširjenih oblik kršitev človekovih pravic. Izvira iz neenakomerne porazdelitve zasebne in družbene moči med spoloma, iz kulturnega okolja in vzgoje, poudarjata Špela Veselič in Maja Plaz iz Društva SOS telefon, ki je MOL dalo pobudo za to razstavo. Nasilno vedenje je največkrat naučeno in se prenaša iz generacije v generacijo. »A to ne pomeni, da nasilju ni mogoče ubežati; da je to mogoče, dokazujejo številne zgodbe naših uporabnic, ki so ob podpori okolja in pristojnih ustanov zmogle moč za odločilni korak in zaživele na novo, brez uničujočega psihičnega in fizičnega nasilja,« dodaja Maja Plaz.
Nasilju nad ženskami pogosto botrujejo alkohol, ljubosumje, revščina, vzorci iz otroštva. A to so le dejavniki tveganja, poudarjajo strokovnjaki, vzrok je vedno odločitev storilca za nasilje. Raziskave o razširjenosti in oblikah nasilja nad ženskami razkrivajo strašljive razsežnosti tega pojava. Tako v Evropi kot pri nas. Po podatkih agencije EU za temeljne pravice zaradi posledic nasilja intimnega partnerja v EU vsak teden umre 50 žensk. Kar 28 odstotkov starejših žensk je v zadnjih dvanajstih mesecih doživelo eno od oblik nasilja ali zlorabe. V Sloveniji se po podatkih policije vsakih 20 ur zgodi posilstvo, spolno nasilje ali zloraba. Lani je policija obravnavala 1259 primerov kaznivega dejanja nasilja v družini ali skoraj 3,5 primera na dan. Še veliko več nasilja ostane neprijavljenega, po evropskih ocenah kar 80 odstotkov. V več kot 95 odstotkih primerov so povzročitelji nasilja moški.
