»Na žalost študija prikazuje žalostno resničnost. Gibanje #MeToo ni prihranjeno niti svetu politike. Dokler bodo obstajale razlike med ženskami in moškimi, nobena ženska ne bo varna pred nasiljem in nadlegovanjem,« je dejala predsednica PS SE Liliane Maury Pasquier.
Pozvala je politike in političarke, naj bodo akterji spremembe.
Generalni sekretar Interparlamentarne unije Martin Chungong je pozval k ničelni toleranci kakršnemukoli spolnemu nadlegovanju v hramih demokracije. »Odgovornost vseh v parlamentu je, tako moških in žensk, da oblikujejo mehanizme, ki zaščitijo vse ženske, ki so tam zaposlene,« je dodal.
Večina parlamentov v Evropi namreč nima razvitega mehanizma, ki bi ženskam omogočil, da se pritožijo, opozarjajo v poročilu.
47 odstotkom grozili s smrtjo, posilstvom ali pretepom
Sicer pa je 47 odstotkov vprašanih priznalo, da so jim grozili s smrtjo, posilstvom ali pretepom. Dve tretjini (68 odstotkov) jih je bilo tarča seksističnih komentarjev na račun svojega videza ali stereotipov, četrtina pa jih je bila žrtev spolnega nasilja. Več kot polovica jih je bila tarča groženj in nadlegovanja preko družbenih omrežjih.
Najhuje je med ženskami, mlajšimi od 40 let. Med njimi jih je bilo 36 odstotkov žrtev spolnega nadlegovanja.
Sicer pa so v študiji opozorili, da žrtve nasilja niso le poslanke, ampak tudi druge zaposlene v parlamentih po Evropi. Okoli 40 odstotkov jih je bilo žrtev spolnega nasilja na delovnem mestu, med poslankami ta delež znaša 25 odstotkov. To pomeni, da je ta skupina žensk bolj ogrožena. V kar 69 odstotkih primerov so bili storilci poslanci.
V študijo so vključili intervjuje s 123 ženskami, od tega je 81 poslank iz 45 evropskih parlamentov.
