Film italijansko-argentinskega režiserja Maximiliana Hernanda Bruna govori o smrti študentke Norme Cossetto iz Vižinade in umorih, ki so jih partizani izvedli v notranjosti Istre po 8. septembru 1943, na spletu piše Primorski dnevnik. Njegov namen naj bi bil predvsem širši javnosti predstaviti pozabljeno poglavje italijanske zgodovine.
Cossettovo, hčer lokalnega fašističnega funkcionarja, so oktobra 1943 pri njenih 23 letih posilili, mučili in umorili jugoslovanski in italijanski partizani.
Kot je za francosko tiskovno agencijo AFP povedal producent filma Alessandro Centenaro, je zgodba dekleta, ki ji je Italija leta 2005 posthumno podelila državno priznanje, metafora za usodo vseh žrtev pobojev, ki so končale v kraških breznih oz. fojbah.
»Da, Norma je bila ubita, ker je bila fašistka. A tudi zato, ker je bila ženska, izobražena in Italijanka,« je še izjavil Centenaro.
Pohvale levih in desnih italijanskih politikov
Film so premierno predvajali na beneškem filmskem festivalu, ta mesec pa so ga med drugim predstavili tudi v italijanskem senatu, kjer si je prislužil pohvale tako levih kot desnih politikov.
Slednji, med njimi tudi italijanski notranji minister Matteo Salvini, so ob hvaljenju filma glasno poudarjali, da je bilo medvojno dramatično poglavje dolga desetletja načrtno zamolčano.
Salvini je sicer šel še dlje, saj je v ponedeljek na facebooku zapisal, da levica dela vse, kar je mogoče, da bi »film, ki govori o tragediji fojb, pokolih na tisoče naših rojakov s strani jugoslovanskih komunistov po drugi svetovni vojni, bojkotirala«, poroča italijanska tiskovna agencija Ansa.
»Politiki in intelektualci z levice so desetletja delali vse, da bi skrili to resnico,« je še zapisal Salvini, pri čemer je dodal, da sedaj grozijo režiserju filma. Salvini je ob tem objavil seznam okoli 30 kinodvoran po Italiji, v katerih predvajajo film, in svoje spletne sledilce pozval, naj si ga ogledajo in o njem povedo tudi drugim.
Režiser kritike označil za provokatorje
To, da so bili med- in povojni poboji na Tržaškem namerno zamolčani, je bila poleg potrebe po ohranjanju spomina po poročanju Primorskega dnevnika tudi rdeča nit sprejema v tržaški mestni hiši, ki so ga v začetku novembra posvetili filmu. Na sprejemu je župan Trsta Roberto Dipiazza gostil soustvarjalce filma, ob katerih pa se je gnetlo nekdanjih in sedanjih političnih predstavnikov tržaške desnice.
Kot dodaja Primorski dnevnik, naj bi bil za snemanje filma najbolj zaslužen prav predsednik ezulskega združenja ANVGD in desni tržaški politik Renzo Codarin, saj je od italijanske države zanj pridobil zagonska finančna sredstva. Sam je povedal, da se je kot sin »ranjenega naroda« ob gledanju filma zjokal.
A nekateri spletni komentatorji so na drugi strani režiserja obtožili fašizma in revizionizma. Sam jih je v odgovor označil za »provokatorje, ki si filma niso ogledali«.
V Italiji sicer od leta 2004 na 10. februar obeležujejo dan spomina na žrtve fojb in eksodus Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije. Pri tem včasih pride tudi do napetosti. Letos so ob dnevu spomina v več mestih potekali protesti tako skrajnih desničarjev kot njihovih nasprotnikov.
