Mala Italija (Donald Petrie, 2018)
Mala Italija je primer romantične komedije, narejene po preverjenem receptu, čeprav zgodba govori ravno o tem, da je recept sem in tja treba tudi spremeniti. Govorimo o picah. Odlična kuharica Nikki Angioli (Emma Roberts) se iz Londona vrne v Ameriko, kjer si mora urediti delovno dovoljenje. Problemček nastane, ko se ob vrnitvi ponovno zaljubi v otroško simpatijo Lea Campa (Hayden Christensen). Ker sta njuni družini sprti zaradi že pozabljenega prepira, je vse skupaj kajpak še bolj zapleteno, čeprav itak vemo, da se bo razpletlo srečno.
Vili bremza (Yusry Abd Halim, 2018)
V namišljenem mestu Gasket, v katerem so meščani avtomobili, želi mali taksi postati kralj ceste, ob tem pa se še zaljubi. Na svoji poti nato spozna, da je bolje kot postati slaven ostati zvest sebi. Malezijska animacija se oglašuje kot nekaj za vse generacije, podnaslov Vilija bremze je celo Hiter in drzen, čeravno bi bilo bolje zapisati že videno in derivativno. Črno-rumeni taksi pač ni nekakšen Vin Diesel za najmlajše. Glasove so za sinhronizirano verzijo med drugimi posodili Mirko Medved, Tina Ogrin, Sašo Prešeren in Aleksander Golja.
Vdove (Steve McQueen, 2018)
Glede na to, da je Steve McQueen tisti režiser, ki je posnel Lakoto, Sramoto in 12 let suženj, je odločitev, da se loti trilerja, zanj dokaj neobičajna. Vdov se je lotil z eno najpopularnejših avtoric kriminalk danes Gillian Fynn, rezultat pa je dramatičen film o ropu v izvedbi štirih vdov, ki so jim možje pustili samo dolgove. Vsekakor več kot povprečen triler z dobro izbrano igralsko zasedbo, v kateri so Viola Davis, Elizabeth Debicki, Michelle Rodriguez in Cynthia Erivo, poleg njih pa še Liam Neeson, Colin Farrell, Robert Duvall, Daniel Kaluuya in Brian Tyree Henry.
Ex Machina (Alex Garland, 2016)
Ex Machina je primer inteligentnega, na vsebino osredotočenega znanstvenofantastičnega trilerja, ki ima nekaj povedati o umetni inteligenci in s tem povezanih moralnih vprašanjih. Filmski prvenec britanskega režiserja in scenarista Alexa Garlanda (Uničenje, 2018) je prejel celo oskarjevsko nominacijo za najboljši izvirni scenarij. V skrivnem laboratoriju sredi Aljaske, ki je pravzaprav Norveška, lahko spremljamo takrat še ne pretirano zvezdniško zasedbo – Domnhall Gleeson, Oscar Isaac in Alicia Vikander. V petek ga lahko ujamete v Slovenski kinoteki.
Posledice (Darko Štante, 2018)
Režiser Darko Štante, tudi vzgojitelj v vzgojnem zavodu, ve, o čem govori v Posledicah, čeprav se bo komu, ki jih bo gledal, zdelo, da se pri nas to ne dogaja. Štante pa se v filmu ni osredotočil le na težave mladostnikov in začarani krog, v katerega ti padejo, ker starši ne vedo, kaj bi počeli z njimi, v vzgojnem domu pa nimajo moči, da bi jim pomagali, ampak tudi na to, kako je v mačističnem okolju biti gej. Vse to mu je uspelo prepričljivo pokazati tudi zaradi igralcev (Matej Zemljič, Timon Šturbej in Gašper Markun).
