»Demografski trendi so eden ključnih dejavnikov, ki v povezavi z napredkom v tehnologiji tvorijo trg dela, na katerem vsi poskušamo najti najboljšo pozicijo zase,« poudarja Miro Smrekar, direktor Adecca Slovenija in regije Adriatik, dolgoletni partner izbora Zlata nit. »V raziskavi smo zbrali zanimive podatke o trenutnem stanju. Cilj pa je, da se na njihovi osnovi začnemo pogovarjati, kako vključiti v podjetje vse generacije, kaj je tisto, kar lahko različne generacije doprinesejo v kolektiv, kje so izzivi sodelovanja več generacij, kako se mora prilagoditi delovno okolje… A ne le to. Pogovarjati se moramo tudi o tem, kaj lahko sami storimo, da ostajamo za delodajalce dalj časa zanimivi in zaposljivi. Vse to so aktualne teme, vezane na dejstvo, da se Evropa pospešeno stara.«
Vsak se stara drugače
Seveda je treba upoštevati dejstvo, da je staranje individualen proces, ki se razlikuje od posameznika do posameznika in je odvisen od težav, ki ga spremljajo. Če bodo družba kot celota, delodajalci in starejši zaposleni sami sledili smernicam aktivnega in zdravega staranja, je priložnosti veliko. Štiri področja pa so za aktivno vključevanje starejših ključna, ugotavlja Adeccova raziskava: (1) fleksibilnost s poudarkom na boljši zaposljivosti, (2) preplet vseživljenjskega učenja na različnih ravneh in v različnih institucijah, (3) spodbujanje poslovnih priložnosti na trgu izdelkov in storitev za starejše ter (4) oblikovanje naprednega sistema socialne zaščite in subvencionirane skrbi za starejše.
Problem migracij
Najbolj presenetljiva ugotovitev raziskave je, da v regiji glavni razlog za staranje delovne sile ni zviševanje življenjske in delovne dobe, temveč so problem migracije. Vrh dosegajo v populaciji ljudi med 30. in 55. letom starosti. Ta kader že ima znanje in delovne izkušnje ter je na vrhuncu svoje produktivnosti. Po Smrekarjevih besedah je letos v Slovenijo na delo več ljudi prišlo, kot odšlo, vseeno pa bi potrebovali več pomoči države za večje število delavcev iz tujine. Gospodarstvo v Sloveniji jih nujno potrebuje. Prav tako je treba privabiti nazaj višje izobražene, ki so šli v tujino po dodatno znanje ali izkušnje.
Nenehna skrb za zaposljivost
Kakšni konkretni izzivi čakajo delodajalce in starejše zaposlene v prihodnjih letih? Zaradi pomanjkanja delovne sile moramo najti način, kako vključiti več ljudi na trg dela, je prepričan Smrekar. Razmisliti moramo, kako lahko starejšim zaposlenim pomagamo, da se prilagodijo in vključijo v sodobno delovno okolje – z novimi veščinami in znanji ter s podporo in sodelovanjem mlajših sodelavcev. »Vsak od nas mora kot posameznik skrbeti za svojo zaposljivost in pridobivati aktualne veščine,« poudarja sogovornik.
Proizvodnja je danes avtomatizirana in digitalizirana, zato je primerna tudi za starejše. V prevladujočih storitvenih dejavnostih in industriji, temelječi na znanju, so cenjene sposobnosti in spretnosti, kakršne so dobri medosebni odnosi, timsko delo, občutek za stranke in izkušnje pri delu z ljudmi. Prav to odlikuje starejše zaposlene in je njihova velika priložnost na trgu dela. Smrekar dodaja: »Verjamemo, da bi se ljudje lažje odločali za podaljšanje svoje aktivne delovne dobe, če bi imeli priložnost za usvajanje novih znanj, potrebnih v sodobnem delovnem okolju.«
Edina in najboljša izbira
Že pred tremi leti je bil povprečen Evropejec star 42 let, globalno pa bomo to povprečno starost dosegli leta 2100. V šesterici najhitreje starajočih se držav so Japonska, Južna Koreja, Španija, Portugalska, Italija in Grčija. »Izziv v Sloveniji so stereotipi o starejših zaposlenih, na primer, da se v njihov razvoj ne splača vlagati, ker ne bodo več dolgo na trgu dela, da so manj produktivni, da so dražji… Ker pa je staranje prebivalstva realnost, moramo čim prej začeti z ozaveščanjem, da smo kandidati na slovenskem trgu dela taki, kot smo, in da smo z vsemi svojimi lastnostmi edina in najboljša izbira,« poudarja Smrekar.
