Ameriški tožilci so nehote razkrili, da ima ministrstvo za pravosodje že spisano obtožnico proti ustanovitelju Wikileaksa, 47-letnemu avstralskemu državljanu Julianu Assangeu, zaradi objavljanja tajnih ameriških dokumentov na omenjeni spletni strani od leta 2010 dalje. Vest o tajni obtožnici je prišla na dan v četrtek zvečer, potem ko je bila prej pomotoma posredno omenjena v povsem drugačnem kazenskem procesu, ki nima s primerom Wikileaks ničesar skupnega. O obstoju obtožnice so Assange in svetovni mediji doslej samo sumili.
Obtožnico so ameriških tožilci pripravljali v tajnosti in so jo že pred časom zapečateno izročili ministrstvu za pravosodje. Česa vsega je Assange obtožen, še ni znano.
Napaka pri kopiranju in prilepljanju
Novico je sporočil Wikileaks, kjer je zapisano: »Ministrstvo za pravosodje ZDA je pomotoma razkrilo obstoj tajne obtožnice (…) proti izdajatelju Wikileaksa Julianu Assangeu; šlo je za napako pri ukazu 'kopiraj in prilepi' v nekem nepovezanem sodnem primeru iz sodnega okraja v Virginiji.« Po navedbah v ameriških medijih je avgusta letos tožilka Kellen Dwyer v sodnem procesu proti moškemu z imenom Seitu Sulayman Kokayi, obtoženem spolne zlorabe najstnika, v treh straneh dolgem spisu sodnika nagovarjala, naj ostanejo nekateri podatki tajni. Začetek spisa se nanaša na Kokayija, a se na drugi strani pojavi omemba Assangeovega primera kot precedensa, rekoč, da gre za osebo, ki je deležna izjemne publicitete, zaradi česar ne bi noben drug postopek mogel ohraniti v tajnosti dejstva, da je Assange obtožen, kot ta, da obtožbe ostanejo zapečatene, dokler ne bi bil Assange prijet in izročen ameriškim oblastem. Mediji sklepajo, da je bil ta del besedila v spis vključen nehote z ukazom »kopiraj in prilepi«. Dokument je bil zatem arhiviran in zdaj odkrit povsem naključno.
Ekvador je sit svojega gosta
Že pred leti je ameriško pravosodje proučevalo možnosti za tožbo proti Assangeu kot hekerju zaradi zarote, kraje državnih dokumentov in kršitve obveščevalnih zakonov, ker je leta 2010 na Wikileaksu objavil na tisoče tajnih dokumentov v zvezi z vojno v Afganistanu, Iraku in drugimi dejavnostmi ameriške vojske in tajnih služb. Po besedah Barrya J. Pollacka, enega od Assangeovih odvetnikov, sta tajna obtožnica proti Assangeu in na kakšen način je novica prišla v javnost, skrb vzbujajoča. Dejal je, da je kazensko preganjanje nekoga zaradi objave resničnih informacij zelo neodgovorno početje in pomeni nevaren precedens ter nevarno igro z demokracijo. In pripomnil: »Seveda pa nimam pojma, česa ga dejansko obtožujejo.«
Po virih časnika Wall Street Journal je ameriško ministrstvo za pravosodje vse bolj optimistično glede tega, da se bo Assange slej ali prej znašel pred ameriškim sodiščem, saj so odnosi med Assangeom in ekvadorsko vlado čedalje bolj napeti. Assange od leta 2012 prebiva na ekvadorskem veleposlaništvu v Londonu, kamor se je zatekel pred aretacijo britanske policije in izročitvijo ZDA. Zaradi pritiska Washingtona je aktualni ekvadorski predsednik Lenin Moreno nedavno označil Assangea za »kamen v čevlju« in njegovo bivanje na veleposlaništvu za »nevzdržno«. Proti koncu oktobra je ekvadorsko pravosodje zavrnilo Assangeovo zahtevo za varstvo osebnih pravic, saj so mu zaostrili pogoje bivanja na veleposlaništvu s tem, ko so mu omejili sprejemanje obiskov, ukinili uporabo spleta in telefona ter določili hišni red v bivalnem prostoru; zagrozili so mu celo, da mu bodo odvzeli mačka, če ne bo pazil nanj. Assangeovo zahtevo je pri ekvadorskem sodišču vložil njegov odvetnik Baltasar Garzon, nekdanji španski sodnik, z utemeljitvijo, da so mu z novim režimom bivanja v kršene osnovne človekove pravice.
