Na evropskih tleh se nadaljuje italijanska fiskalna saga. Potem ko je evropska komisija precedenčno zavrnila italijanski proračun, bi Italija morala v torek Bruslju posredovati nov predlog proračunskega načrta, ki naj bi se približal zahtevam Evropske unije. Rim, ki že dlje časa pravi, da je potreben ekspanziven proračun, ki bo spodbudil rast in se s tem spopadel z rastočimi ravnmi revščine v državi, včeraj ni predstavil sprememb. Po besedah namestnika italijanskega premierja Mattea Salvinija italijanska vlada vztraja pri prvotnem načrtu, katerega ciljni primanjkljaj proračuna znaša 2,4 odstotka in pri napovedi gospodarske rasti v višini 1,5 odstotka. Oblasti v Bruslju so seveda zaskrbljene, saj to vodi v povišanje dolga italijanske države, ki je v absolutnem merilu že največji v Evropi, v relativnem pa drugi za Grčijo pri 131 odstotkih BDP, ob tem pa je italijanska ekonomija še vedno manjša, kot je bila leta 2008.
V tretjem četrtletju 2018 se je po treh letih in pol nemška ekonomija skrčila za 0,2 odstotka predvsem na račun zmanjšanja izvoza, povečanja uvoza in upada zasebne potrošnje. Nemški proizvodni sektor čuti posledice trgovinskih napetosti, upočasnitev gospodarske rasti pa tudi sovpada s posodobljenimi postopki pri preverjanju emisij, ki so škodovale prodaji novih modelov avtomobilov po Evropi in so prizadele avtomobilski sektor v Nemčiji. Zdaj bo pomembno počakati na podatke nemške gospodarske rasti za zadnje letošnje četrtletje. Nemčija predstavlja tretjino ekonomije evroobmočja in če bi se pojavljala dolgoročnejša znamenja upočasnjevanja nemškega gospodarstva, bi bilo mogoče pričakovati, da bi ECB nekoliko podaljšala svojo trenutno ekspanzivno monetarno politiko. To bi lahko pozitivno učinkovalo na evropske vrednostne papirje, vendar tudi negativno na tečaj EUR/USD.
Na slovenskem borznem trgu v tem tednu vsekakor ne moremo mimo včerajšnjega prvega trgovalnega dne delnic NLB. Obseg trgovanja prvega trgovalnega dne, ki je sicer podprt s stabilizacijskim mehanizmom, je dokaj pozitivno presenečenje in če nekoliko ugibamo, najverjetneje izhaja iz izpostavljenosti vrednostnega papirja na londonskem trgu in posledično večjega povpraševanja različnih tujih skladov. Na obseg trgovanja je najverjetneje vplivala tudi možnost nakupa delnic NLB na sekundarnem trgu s strani povezanih oseb z NLB, ki jih na primarnem trgu niso smele kupovati. Tečaj delnice NLB se je sicer na prvi trgovalni dan zvišal za 10 odstotkov ob nekoliko presenetljivem obsegu trgovanja predvsem na borzi v Londonu, ki je dve uri pred koncem trgovalnega dne v Londonu znašal 12,4 milijona evrov. Obseg trgovanja delnic NLB na borzi v Ljubljani je znašal 2,8 milijona evrov, kar je več kot 3,5-kratnik oktobrskega povprečnega dnevnega prometa celotne ljubljanske prve kotacije.
