Mnoge študije so že potrdile povezanost preživljanja časa na družbenih omrežjih z občutki osamljenosti ter depresivnostjo. V novi študiji, ki bo objavljena v decembrski izdaji znanstvene revije Journal of Social and Clinical Psychology, je skupina znanstvenikov z univerze v Pensilvaniji preverjala, kako se spremeni počutje ljudi, ko ti rabo družbenih omrežij omejijo na približno pol ure dnevno. »Ugotovili smo, da se počutje po omejitvi rabe družbenih omrežij izboljša,« so zapisali v zaključku. Kot pravi Melissa G. Hunt, klinična psihologinja in vodja raziskovalne skupine, sta bili doslej opravljeni le dve podobni raziskavi, ki sta se omejili zgolj na (morebitne) negativne učinke preživljanja časa na facebooku.
Zmanjša se tudi občutek tesnobnosti in strah pred tem, da bi kaj zamudili
V raziskavi je sodelovalo 143 dodiplomskih študentov s profili na facebooku, instagramu in snapchatu. Pogoj za sodelovanje je bila tudi raba iphona, saj ta meri čas, ko je aplikacija aktivna na zaslonu uporabnika.
V prvem koraku so uporabnike spremljali teden dni in na ta način pridobili podatke o njihovih navadah glede rabe družbenih omrežij. Sodelujoči so izpolnili vprašalnike, ki so se osredotočali na nekaj področij v njihovih življenjih: družabno življenje, osamljenost, samostojnost, sprejemanje samega sebe, tesnobnost, depresivnost, samozavest in strah pred tem, da bi nekaj zamudili (ang. kratica FOMO – fear of missing out, op. p.).
Nato so začeli z eksperimentom: naključno izbrana polovica sodelujočih je še naprej v enaki meri uporabljala družbena omrežja, druga skupina pa je vsakemu od treh omrežij lahko namenila po deset minut na dan. Znanstveniki so pri skupini, ki je omejila rabo omrežij, opazili bistveno zmanjšane občutke osamljenosti in depresivnosti.
Da rabo omrežij pri sodelujočih zgolj omejijo in ne tudi prepovedo, so se znanstveniki odločili zato, ker je to bolj realistično. »Težko je povsem prenehati z rabo družbenih omrežij, precej enostavneje pa je njihovo rabo omejiti,« meni Huntova.
Prostora za nadaljnje raziskave je še veliko
Znanstveniki so opazili, da se je pri vseh sodelujočih zmanjšal občutek tesnobnosti in strah pred tem, da bi kaj zamudili. Razlog za to vidijo v tem, da so vsi študenti zaradi sodelovanja v raziskavi postali bolj pozorni na to, koliko časa preživijo na družbenih omrežjih. Pri nobeni skupini sodelujočih niso opazili razlik pri njihovem družabnem življenju, samozavesti, samostojnosti in sprejemanju samih sebe. Kot so ugotovitve znanstvenikov povzeli na portalu Quartzy, je možno, da družbena omrežja na te vidike nimajo vpliva. Možno je tudi, da časovno obdobje za preverjanje ni bilo dovolj dolgo da bi se sčasoma lahko kazale spremembe tudi na teh področjih. Kot pravi Huntova, je prostora za nadaljnje raziskave na tem področju še veliko.
