Prvi, osnovni pogoj za sklenitev sporazuma na katerih koli pogajanjih je to, da imajo vsi, ki sodelujejo, jasno stališče o tem, kaj želijo doseči. Ko gre za pogajanja o brexitu, ki so se začela konec marca lani in naj bi trajala dve leti, pa tega še vedno ni mogoče reči niti za britansko vlado, kaj šele za britanski parlament ali državo. In medtem ko premierka Theresa May zadnje čase rada ponavlja, da so se na pogajanjih z Brusljem o izstopu Velike Britanije iz Evropske unije dogovorili o 95 odstotkih vprašanj (podrobnosti ne omenja), je vodja pogajalcev EU Michel Barnier včeraj dejal, da ne more reči, da so blizu sklenitvi sporazuma.
Pridruženo članstvo in brexit samo po imenu?
Za brexitski sporazum je vse manj časa. Velika Britanija naj bi uradno zapustila Evropsko unijo 29. marca 2019, čemur bi sledilo prehodno obdobje, v katerem se sicer še ne bi spremenilo nič. Voda torej teče v grlo, toda tudi včerajšnji sestanek britanske vlade se je končal brez soglasja ministrov o spornih vprašanjih, posebno o najbolj kočljivem: kako zagotoviti, da se na meji med Irsko in (britansko) Severno Irsko, ki bo po brexitu edina kopenska meja med Britanijo in EU, ne bi nič spremenilo glede režima in pretočnosti.
Mayeva je ministrom na dosedanjih sestankih vladnega kabineta vztrajno ponavljala, da je še vedno čas za sklenitev sporazuma o brexitu. Včerajšnji se je razlikoval vsaj po tem, da je tem besedam dodala, da sporazuma ne bodo sklenili za vsako ceno. Vrsta ministrov zdaj pričakuje, da jih bo Mayeva v četrtek ali petek spet poklicala na nenačrtovano vladno sejo in izsilila soglasje o spornih točkah brexita. To pa bi lahko naredila samo tako, da bi najtrše probrexitske ministre prepričala, da bodo v primeru trmoglavljenja krivi za odhod iz Evropske unije brez sporazuma in s tem potencialno za nov britanski referendum o izstopu, na katerem bi brexit kot ideološki projekt konservativcev verjetno padel, saj bi sodeč po anketah solidna večina Britancev zelo verjetno glasovala za nadaljevanje članstva v EU. Najbolj vročični brexitirji, kot je Nigel Farage, trdijo, da se Mayeva pogaja o brexitu, ki bo to samo po imenu, in da bi Britanija, če bi bilo po njenem, postala nekakšna pridružena članica Evropski uniji s skoraj vsemi obveznostmi, med drugim z visoko članarino.
Meja na Irskem je oreh, ki ga ne morejo streti
Vse bolj se sicer zdi, da je (ne)sklenitev sporazuma Londona in Bruslja o odnosih po brexitu odvisna predvsem ali celo samo od rešitve vprašanja meje na Irskem. Ne Britanija ne EU ne želita, da bi se sedanja odprta (mehka) meja med Irsko in (britansko) Severno Irsko spremenila v tradicionalno (trdo) mejo s tradicionalnimi mejnimi prehodi in policijsko-carinsko kontrolo. Nikakor pa se ne moreta dogovoriti o tem, kako naj to naredijo. Odprto mejo zahteva tudi velikonočni mirovni sporazum, ki je v Severno Irsko po tridesetih letih prinesel mir med katoliki in protestanti. Na obeh straneh se bojijo, da bi trda meja spet prinesla nasilje.
Ključno v pogajanjih o režimu na meji je nekaj, čemur pravijo backstop, česar velika večina Otočanov ne razume. Backstop je (po angleško-angleškem slovarju) »nekaj, kar postaviš na koncu nečesa kot oviro ali podporo«. V primeru brexitskih pogajanj oziroma režima na meji je to predlog, po katerem bi meja med Irsko in Severno Irsko ostala takšna, kot je, tudi če bi Britanija zapustila Evropsko unijo brez vseobsežnega sporazuma. Z drugimi besedami: Severna Irska, posredno pa vsa Britanija, bi začasno ostala članica carinske unije EU, ki naj bi jo Britanija zapustila. Zagovornike trdega brexita pri tem najbolj moti dilema, koliko časa naj bi to trajalo oziroma kdo bo odločal o tem, kdaj, če sploh, bi Britanija to neke vrste začasno carinsko unijo z EU zapustila. Zato brexitirji ta predlog backstopa razglašajo za past oziroma trdijo, da bi peljal v brexit, ki bi bil to samo po imenu. Ob tem pa še trdijo, da Britanija po omenjenem scenariju ne bo mogla sama določati carin in sklepati samostojnih, dvostranskih trgovinskih sporazumov po svetu, kar je bila tudi ena od posebej izpostavljenih obljub v kampanji za brexit.
