Ne zgodi se pogosto, da bi Jean-Claude Juncker takoj in osebno komentiral odločitev neke države članice. Zdaj pa je predsednik evropske komisije dejal, da zelo obžaluje napoved Avstrije, da ne bo pristopila h globalnemu migracijskemu paktu Združenih narodov.
Sporazum, ki ne bo mednarodnopravno zavezujoč, naj bi bil podpisan 10. ali 11. decembra v maroškem Marakešu. Gre za prvi mednarodni dogovor o upravljanju migracij, ki po besedah generalnega sekretarja ZN Antonia Guterresa predstavlja rešitev za upravljanje migracij z mednarodnim sodelovanjem, obenem pa tudi priznava pravico vsakega posameznika do varnosti, dostojanstva in zaščite.
Na Dunaju pa koalicija konservativne Ljudske stranke (ÖVP) in populistične Svobodnjaške stranke (FPÖ) vidi v paktu »nevarnost za nacionalno suverenost«, čeprav zanjo jamči besedilo sporazuma. Na Dunaju mu tudi očitajo, da briše razliko med zakonitimi in nezakonitimi migranti.
Zagovorniki sporazuma na drugi strani poudarjajo, da se države podpisnice ne zavezujejo k sprejemanju migrantov, vsaka država pa lahko samostojno izbere ukrepe iz kataloga priporočil Združenih narodov za reševanje migracijskega vprašanja kot globalnega problema. Nasprotniki, ki so tudi na slovenski desnici, odgovarjajo, da četudi »marakeški sporazum« sprva ne bo zavezujoč, bo to prej ali slej postal, poleg tega spodbuja migracije.
Sporazum nepriljubljen še kje
Pred tem so že ZDA, Avstralija in Madžarska napovedale, da bodo pakt ignorirale. Najbrž bodo to storile tudi Češka, Poljska, Italija in Danska. Desno krilo nemških krščanskih demokratov hoče o tej zadevi razpravljati na decembrskem kongresu stranke.
V EU zlasti Nemčija in Francija pakt podpirata, prav tako evropska komisija. Po besedah njene govornice so migracije globalni izziv, pri katerem lahko samo globalne rešitve prinašajo rezultate. Sama EU sicer ne more pristopiti k paktu.
Juncker zelo obžaluje avstrijsko zavrnitev pakta tudi zato, ker zdaj še bolj velja, da EU glede sodelovanja v njem ne bo enotna – Avstrija povrhu trenutno predseduje EU. Napovedal je pogovore z Dunajem, ki pa gotovo ne bo popustil, saj ima migracijska politika osrednji pomen za izrazito desno vlado. Notranji minister Herbert Kickl (FPÖ), pisec govorov pokojnega Jörga Haiderja in glavni ideolog avstrijske skrajne desnice, si na primer zelo želi, da na evropskih tleh ne bo več mogoče vložiti nobene prošnje za azil. Šef FPÖ in podkancler Heinz-Christian Strache pa poudarja, da bi bil avstrijski podpis pakta kršitev koalicijskega sporazuma.
Ostre kritike je vlada deležna iz opozicije, ki se boji, da bo Avstrija svojo usodo preveč vezala na vse bolj avtokratsko Madžarsko. Socialdemokrate skrbi tudi ugled Avstrije, pri čemer opozarjajo, da je na Dunaju sedež kar 19 ustanov OZN. Predvsem so zdaj pod vprašajem ambicije mladega kanclerja Sebastiana Kurza (ÖVP), da bi imel Dunaj posredniško vlogo pri iskanju kompromisov v migracijski politiki EU.
