Kljub polnemu urniku kar šestih vrhov v treh dneh je kopica evropskih voditeljev vendarle našla čas, da je po prvem dnevu zasedanj, ko z britansko premierko Thereso May ni uspela doseči preboja glede dogovora o končnem ločitvenem sporazumu za brexit, zvrnila vrček piva. Na povabilo luksemburškega premierja Xavierja Bettela, ki je plačal pijačo zaradi zmage na nedavnih parlamentarnih volitvah, so se v pivnici v središču mesta dobili z belgijskim premierjem Charlesom Michelom, nemško kanclerko Angelo Merkel in francoskim predsednikom Emmanuelom Macronom.
S slednjim se je na kratko ob robu zasedanja sestal tudi slovenski premier Marjan Šarec, vendar tokrat slovensko stališče o arbitraži ni bilo med glavnimi temami srečanja. Razpravljala sta predvsem o migracijah, zunanji varnosti in novem finančnem okviru EU, izmenjala pa sta tudi stališča o prihodnjih evropskih volitvah in nastopu proti populistom. Kakšno bo to sodelovanje, še ni jasno. Odvisno je namreč predvsem od načina, kako se bo Macron povezal z evropskimi liberalci (ALDE), kamor se bo v kratkem včlanila tudi Šarčeva stranka LMŠ. Šarec je obisk v Bruslju zaokrožil z dvostranskim srečanjem z ruskim premierjem Dmitrijem Medvedjevom.
Stopicanje na mestu
Tokratno oktobrsko srečanje razen vnovičnega neuspešnega iskanja dogovora z Veliko Britanijo ni bilo posebno prelomno. Čeprav se je na dnevnem redu voditeljev vnovič znašlo vprašanje migracij, večjega preboja niso dosegli. Odkar so se na junijskem vrhu zavzeli za preučitev možnosti vzpostavitve regionalnih platform za izkrcavanje v Sredozemlju rešenih migrantov tako v državah EU kot tudi v tretjih državah, se izvedba te zamisli zaradi številnih pomislekov kršenja človekovih pravic ni premaknila nikamor. Razprava se je osredotočila na izvedbo predloga evropske komisije za okrepitev mejne in obalne straže EU s 1500 na 10.000 mož. A tudi tukaj imajo nekatere države pomisleke glede mandata Frontexovih enot, ki bi lahko posegle v suverenost držav. Prav tako se – tudi za Slovenijo – postavlja vprašanje, ali je do leta 2020 sploh mogoče izuriti toliko mož za Frontexove enote. Iz precej splošnih sklepov zasedanja ne izhaja, da bi bila ideja o platformah za izkrcavanje še posebno živa, prav tako ni jasno, kaj namerava EU storiti glede porazdelitvenih kvot za begunce, ki ostajajo ena glavnih spornih točk v integraciji.
V takšnih okoliščinah je avstrijski kancler Sebastian Kurz kot premier trenutne predsedujoče države EU voditeljem predlagal sicer že staro zamisel o fleksibilni solidarnosti porazdeljevanja prosilcev za azil med države članice EU. Tiste države, ki ne bi hotele sprejemati beguncev, bi namesto tega plačevale več za zaščito zunanjih meja EU. »Vsi bi morali pokazati solidarnost, tako glede financ kot nastanitev,« je sicer avstrijsko zamisel posredno zavrnil nizozemski premier Mark Rutte. Tudi nemška kanclerka je bila nedvoumna: »To ni evropski odgovor. Še se moramo pogovarjati o tem vprašanju.« Nasprotno se je Kurzu v bran postavil predsednik evropskega parlamenta Antonio Tajani, ki je zamisel ocenil kot dobro. »Bolje imeti kompromisni dogovor kot ostati brez njega,« je menil.
Po Turčiji še Egipt?
Kurz se je sicer zavzel še za sklenitev dogovora z Egiptom, ki bi bil podoben migracijskemu sporazumu s Turčijo. Egipt bi se namreč po mnenju Kurza lahko vključil v reševanje migrantov v Sredozemlju, vozili bi jih v Egipt, v zameno pa bi državi avtokrata Abdelfataha Al Sisija poleg sredstev za oskrbo migrantov namenili še večjo razvojno pomoč. Priložnost za nadaljevanje razprave o tem vprašanju se bo evropskim voditeljem sicer ponudila na prvem vrhu EU-Arabska liga, ki bo konec februarja prihodnje leto v egiptovskem rdečemorskem letovišču Šarm El Šejk.
Ko so evropski voditelji danes končali oktobrski vrh, s tem vrhunskih srečanj v Bruslju še zdaleč ni bilo konec. Zvečer so namreč začeli vrh EU in azijskih držav, ki je z udeležbo 51 voditeljev deloval že kot manjše zasedanje generalne skupščine OZN. Na vrhu ASEM so se voditelji zavzemali za tesnejše gospodarsko sodelovanje, za jutri je predviden tudi podpis trgovinskega sporazuma med EU in Singapurjem.
