Lahko rečemo, da so trgi uradno v korekciji, saj je tudi ameriški indeks od svojega letošnjega vrha izgubil več kot 10 odstotkov vrednosti. S precej slabšo donosnostjo se srečujemo na evropskih borzah, razvijajoči se trgi so jo odnesli še slabše – predvsem zaradi trgovinskih pritiskov ameriškega predsednika Trumpa. Če gledamo na drugi strani makroekonomske podatke, predvsem z razvitih trgov (ZDA in EU), so ti z redkimi izjemami še zelo robustni (odlična 3,5-odstotna rast BDP v tretjem četrtletju za ZDA). Prav tako so tekoči rezultati poslovanja podjetij večinoma dobri – v povprečju je več kot 80 odstotkov ameriških podjetij objavilo podatke o dobičku, ki je presegel napovedi analitikov. Kar je močno zmotilo kapitalske trge – in to zlasti v ZDA, so opozorila nekaterih večjih ameriških podjetij o načrtih – v smislu poslabšanja poslovanja zaradi trgovinskih sporov in posledično ohlajanja gospodarske rasti. Na drugi strani v prid poslovanju ameriških izvoznikov ne dela dolar, ki se je tudi tokrat izkazal za varen pristan in se opazno okrepil v primerjavi z evrsko valuto.
Trump pa seveda v svojem slogu – razlog za korekcijo na trgih ne vidi v svojih ukrepih (trgovinski spori), ampak želi krivdo prevaliti na ameriško centralno banko, ki po njegovem mnenju s prehitrim tempom dviguje ključno obrestno mero in tako upočasnjuje gospodarsko rast. Vseeno si upamo trditi, da je ritem višanja ključne obrestne mere v ZDA bolj ali manj pričakovan in tudi že vračunan v tečaje na borzah. Na začetku tedna je sicer Trump spet postavljal v ospredje trgovinsko vojno s Kitajsko, s čimer je dodatno prilil rdečico na trge – vseeno pa se je hitro zavedel posledic in je že v torek miril trge z napovedjo o »velikem dogovoru s Kitajci«. Vsekakor se trgi pretirano bojijo negotovosti in recesije in to je glavni razlog za upad borznih indeksov – kar pa je seveda ugoden trenutek za postopen vstop na kapitalske trge.
