Drsenje vrednosti navzdol in kopnenje letošnjih zaslužkov (kjer sploh še so) se nadaljujeta. Makroekonomske razmere se že nekaj časa zaostrujejo, a so bili bilka upanja devetmesečni rezultati poslovanja. Čeprav so večinoma boljši od pričakovanj, na trgih tega ni opaziti oziroma rezultati očitno niso bili dovolj prepričljivi, da bi se dogajanje na trgih spremenilo na pozitivno.
Ob začetku tedna je bila nervoza na ameriškem trgu spet občutna. Delniški indeks S&P je med trgovanjem zanihal za skoraj 4 %, kar se je letos zgodilo daljnega februarja. Ob pozitivnem začetku trgovanja je dan končal negativno in proti koncu trgovanja mu je uspelo nadoknaditi nekaj izgub, ustvarjenih med trgovanjem. Oba ameriška delniška indeksa S&P in DJ se počasi bližata padcu 10 % od najvišjih vrednosti, doseženih septembra. Na tnalu so še zmeraj predvsem tehnološke delnice, saj se znova krepi strah zaradi ameriško-kitajske trgovinske vojne. Poleg tega vlagatelje skrbijo prihodnji rezultati tehnološkega sektorja in dinamika višanja obrestnih mer. Vse to vzbuja strah, da se bližamo koncu devetletnega cikla rasti.
Nekoliko manj izgub so utrpele evropske delnice, predvsem zaradi precej pozitivnega odziva na napoved, da bi se lahko znižale kitajske carine na evropske izdelke. Posledično so se močno podražile delnice avtomobilskega sektorja. Vendar je to le obliž na rane, saj je evropski trg letos ‒ v primerjavi z ameriškim trgom ‒ še vedno v precejšnjem zaostanku v donosih.
Nič kaj drugače ni na domačem delniškem trgu, kjer lahko vlagatelje poleg padanja tečajev pesti tudi slaba likvidnost. Ta teden se je začela prodaja banke NLB, ki bo v sredini prihodnjega meseca začela kotirati na trgu. V takih razmerah na splošno ni mogoče pričakovati posebnega navdušenja kupcev.