Nekoč se je od mladih pričakovalo, da bodo izbrali enega od obstoječih poklicev. A sodobne smernice taka pričakovanja postavljajo pod vprašaj, opozarjajo strokovnjaki Društva za karierno orientacijo Slovenije skupaj z zavodom za zaposlovanje ter ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport. »Opažamo pojav novih poklicev, ki jih mladi v času šolanja niso mogli izbrati, ker še niso obstajali. Danes se poleg izbire poklica ukvarjamo z izzivom, katere veščine posameznik potrebuje, da bo v svoji karieri uspešen,« izpostavlja dr. Sabina Žnidaršič Žagar iz Kariernih centrov Univerze v Ljubljani, ena izmed predavateljev konference Kaj bom, ko bom velik na ljubljanski fakulteti za družbene vede. Dogodek sta sofinancirali Republika Slovenija in EU iz evropskega socialnega sklada, namenjen pa je bil predvsem učiteljem in šolskim svetovalnim delavcem, ki mladim pomagajo pri usmerjanju in razvoju njihovih karier.
Sodelovalnost, multikulturnost in sposobnost učenja
Od leta 2015 do 2020 bo na globalni ravni zaradi tehnološkega razvoja izginilo 5,1 milijona administrativnih poklicev. V nekoliko manjšem obsegu jih bodo nadomestili novi – dva milijona v internetu stvari, velikih bazah podatkov, bločnih verigah, umetni inteligenci, biotehnologiji, elektrotehniki, profesionalizaciji medčloveških odnosov… Žnidaršič-Žagarjeva je jasna: »Danes vemo samo, da bomo za trajnostno in osebno ter družbeno zadovoljujočo kariero potrebovali še več povezljivega in komunikativnega znanja – predvsem takega, ki bo omogočalo interdisciplinarnost. Nujno potrebne bodo sodelovalnost, multikulturnost in sposobnost samostojnega učenja.«
Znanje še nikoli ni tako hitro zastaralo, pravi sogovornica. »Redkokatera izobraževalna ustanova bo sposobna kurikule prilagajati vedno novim in drugačnim poklicem, ki jih bodo prinesli razvoj tehnike, umetna inteligenca in naraščanje potreb na področju medčloveških odnosov. Vstopili smo v čas, ko je (zgolj) izobraževanje za poklic premalo.« Spričevala ne igrajo več pomembne vloge; v ospredju so kompetence posameznika, ki jih razvija vse življenje.
60 odstotkov poklicev naših otrok danes še ne poznamo
Tehnološka revolucija 5.0 je naša realnost. V ospredje postavlja človeka, njegovo dobrobit in blagostanje. Tehnologija je v funkciji ljudi. Najbolj perspektivna področja in poklici v 21. stoletju bodo zato na področjih dela z ljudmi in za ljudi, je bilo izpostavljeno na konferenci.
Poklici, ki jih pred nekaj leti še ni bilo, so na primer dispečer dronov, nanozdravnik, specialist za 3D-tisk, idejnik, urednik digitalnih socialnih skupnosti. Poklici, ki so še v povojih, so denimo odvetnik za virtualno lastnino, specialist za zasebnost, kirurg za odstranjevanje slabih spominov, organizator zasebnega življenja in še bi lahko naštevali. Kar 60 odstotkov poklicev, ki jih bodo opravljali naši otroci, danes še ne poznamo, pravi Žnidaršič-Žagarjeva.
Ključni za vsa delovna mesta sedanjosti in prihodnosti pa bodo po mnenju mag. Primoža Zupana, direktorja podjetja Mbills in idejnika, veščine timskega dela in reševanja problemov, optimizem ter želja po napredku in vračanju družbi.
Med potrebami in pričakovanji
Kako poteka razvoj novih poklicev in kako uspešno podjetja kadrujejo na teh delovnih mestih, ki jih kandidati še ne poznajo? Zupan deli svojo izkušnjo: »Ko sem leta 2013 kandidiral za zaposlitev na delovno mesto idejnega menedžerja, na spletu in linkedinu nisem našel posameznika, ki bi bil zaposlen na tem delovnem mestu, da bi ga lahko povprašal o vsebini dela.« Do danes se je število skrbnikov inovativne kulture v organizacijah, kar idejniki so, povzpelo na več kot 400. Eva Valič Keber, HR business partner v družbi Bisnode, opaža, da je razpisanih veliko delovnih mest z nazivi, ki ne odražajo dejanskega dela. Kandidati imajo zato drugačna pričakovanja, podjetja pa na koncu nabor neprimernih in razočaranih kandidatov. Delovna mesta z nepoznanimi nazivi morajo imeti natančno definirano vsebino dela. Prijavijo se lahko kandidati z zelo različnimi izkušnjami, znanji in kompetencami, naloga delodajalca pa je, da identificira tiste, ki so se sposobni hitro prilagajati spremembam in so jim nove vsebine izziv.
Zaradi specifične dejavnosti, strateških usmeritev ter vpetosti v mednarodno okolje bodo denimo Bisnode v prihodnje zanimali kadri, ki bodo v prvi vrsti združevali poznavanje modernih tehnologij, strast za podatkovno analitiko in sposobnost analitičnega mišljenja.
V Mbills delovna mesta sproti prilagajajo potrebam, ki se pojavijo. Pri njihovem oblikovanju upoštevajo vsebino in obseg dela, procesno umeščenost, nadomestljivost, prenos in ustvarjanje novega znanja. Šele v zadnjem krogu oblikujejo naziv delovnega mesta, razlaga Zupan. Trenutno kot fintech podjetje zaposlujejo raznolike profile: poleg ekonomistov ter inženirjev računalništva in informatike tudi magistro laboratorijske biomedicine, profesorja likovne umetnosti, diplomantko psihologije, matematike, sociologije… Ta znanja dopolnjujejo s specifičnimi znanji za razvoj tehnoloških rešitev v finančni industriji. »Multidisciplinarni pogled daje dodano vrednost novim idejam, ki jih tako hitreje in bolje nadgradimo,« poudarja Zupan.
