Takrat smo bili premladi, da bi se zavedali, da je to tek na dolge proge. Pričakoval sem, da bom Izštekane delal kakih pet let, to se je zdela smiselna življenjska doba oddaje, pred tem sem imel izkušnje z oddajo Oldies Goldies lestvica, ki je z vsemi spremembami in poživitvami doživela toliko let. Pri Izštekanih bi se lahko zgodilo enako, oddaja se je v kontekstu Radia Študent izpela. Toda prišlo je povabilo z RTV Slovenija. Najprej s televizije, a ko po nekaj pogovorih nismo našli skupnega jezika, sem sprejel povabilo z Vala 202. Oddajo smo zastavili mesečno, to pomeni deset do dvanajst glasbenih izvajalcev na leto. Gre za vsekakor zahtevno in prijetno selektorsko delo, ki se zlepa ne izčrpa, na leto namreč res ni težko najti 12 ne le dobrih, temveč odličnih izvajalcev.
Ali se je skozi leta oddaja produkcijsko spreminjala? V kolikšni meri? Se je z njenim odraščanjem in zrelostjo ter razvojem novih tehnologij povečevala zahtevnost izvedbe?Ne veliko. Morda bi res pričakovali, da se bo z razvojem tehnologije veliko spremenilo, pa se ni. Oblika Izštekanih je zelo osnovna, stara toliko kot radio. To je glasbeni nastop v živo v radijskem etru s pogovorom. Seveda je tu vsebinska premisa, da je igranje izštekano, oguljeno, zreducirano. In to ga dela manj odvisnega od tehnologije in njenih sprememb. Gre pa tako imenovano »izštekavanje« že od začetka oddaje v različne smeri. To, da električni rokovski band igra svoje skladbe z akustičnimi instrumenti, je le ena možnost. Produkcijsko bi verjetno tehnološke spremembe čutili bolj, če bi oddajo snemali in jo potem pred predvajanjem dovršili do popolnosti. A to ni ideja Izštekanih, oddaje res potekajo v živo, neposredno v eter. Zato ni ponavljanja in blefiranja. Si ali nisi. Želimo ostati pristni, spontani in glasbeno adrenalinski. No, seveda pa tudi rastemo, tu so veliki decembrski koncerti v Kinu Šiška zadnjih pet let in v zadnjem letu rednejši izidi digitalnih albumov, ki so dostopni pri spletnih ponudnikih glasbe že nekaj tednov po oddaji, do sedaj so izšli Koala Voice, MRFY in Tabu.
Vseeno me zanima, kateri nastop ali izvajalec je po zahtevnosti izstopal. Ali je to odvisno od številčnosti na odru ali samih aranžerskih posegov, izštekanih različic studijskih skladb?To je težko opredeliti ravno zato, ker je »izštekavanje« tako različno. Zgodilo se je, da smo v studiu gostili osemdeset ljudi, Tržaški partizanski pevski zbor Pinka Tomažiča je gostil še Kombinatke in številne druge izvajalce, kantavtorje in rokovske skupine. Ni pa številčnost edini faktor zahtevnosti. Dostikrat se je pokazalo kot zahtevno obvladovanje energije in vzdušja v studiu, ki je pri izvajalcih zelo različno. V večini primerov so glasbeniki profesionalni, zavzeti in pri pripravah učinkoviti, večinoma vsi veslajo v isto smer. Včasih pa se zgodi, da se kljub prijaznosti in dobrohotnosti vse skupaj vleče in energetski naboj počasi pojenja. Takrat je naša naloga, da jih predramimo, da jim vrnemo osredotočenost in dvignemo vzdušje.
Čemu pripisujete dejstvo, da je letošnja izvedba Izštekanih 25, na sporedu v začetku decembra, ki je že po tradiciji prepoln glasbenih prireditev, vnaprej razprodana? V kolikšni meri je to odsev dogajanja na naši glasbeni sceni?Izštekani so seveda v petindvajsetih letih postali blagovna znamka in jamstvo za kakovost. Tu so poleg naše ekipe, predvsem tehnikov in vsega Vala 202, najpomembnejši tisti, ki so se že »izštekali«. Ti so postavili standarde, ki so zaveza vsakemu naslednjemu, da da vse od sebe. Nastop v Izštekanih že dolgo ni hec, glasbeniki se ga lotevajo resno in ga v življenjepisih postavljajo na pomembno mesto. Obenem sem ponosen in hvaležen za zaupanje občinstva, ki je razgrabilo vstopnice za oba večera, ne da bi vedelo, kdo bo nastopil. To je presenetilo tudi nas, objava le datumov brez imen nastopajočih je bila mali eksperiment. Vse to govori več o medijski kot o glasbeni sceni.
Kaj pa dogajanje na naši sceni?Na glasbeni sceni je ogromno dobre glasbe in kot ustvarjalec takšne oddaje v njej res uživam. Medijska scena pa je problematična. Ne ponuja dovolj skrbne in strokovne glasbene selekcije, ki bi jo postregla poslušalcem. Tistim poslušalcem, ki imajo radi kakovostno, dobro in pestro glasbo, a nimajo dovolj časa, da bi sami raziskovali ali posegli po njej. Tukaj je Val 202 eden redkih, ki ohranja tovrstni selektivni pristop. Nacionalna televizija pri tem šepa že več kot desetletje, v programe bi morala uvrščati veliko več sodobne urbane glasbe. Komercialni radii pa, namesto da bi v ljudeh krepili zavedanje in poznavanje domače glasbe, razširjajo propagando, da kakovostne domače glasbe, ki bi jo radio lahko vrtel, ni. Kar preprosto ni res, ogromno je odlične glasbe. Naloga radiev je, da jo poiščejo in ponudijo poslušalcem. Ne vem, zakaj ne opravljajo tega svojega poslanstva. No, seveda so izjeme, ki jih ljudje prepoznajo in jim oziroma nam zaupajo. A zaupanje si je treba pridobiti in se mu pozneje ne izneveriti.
Naj za konec ob tej obletnici vprašam, ali vidite oziroma kje vidite Izštekane čez 25 let ob zlati obletnici?V petdesetletnico, če sem iskren, ne verjamem. Mislim, da se mi čez petindvajset let tega ne bo več dalo početi in ne bom si zameril. Ko se ozrem nazaj, pa ugotavljam, da so poleg še vedno prisotnih navdušenja, elana, volje in moči neprecenljive izkušnje, ki sem jih nabral. Marsikaj sem že dal skozi, situacije lahko predvidim, ne mečejo me iz tira, krotiti znam svoj ego, obenem pa se mi še kako ljubi to delati. Ker je res lepo.
