Kratka tiskovna konferenca Friedricha Merza je dala vedeti, da bo bitka za naslednika Angele Merkel tudi poračun z njeno dediščino, ki lahko determinira njeno kanclerstvo do konca rednega mandata jeseni 2021. Politično se je upokojil pred skoraj desetletjem, a bi se zdaj rad povzpel na čelo Krščansko-demokratske unije (CDU), potem ko je v njej najvišji položaj zasedal kot vodja poslanske skupine CDU/CSU v bundestagu do leta 2002, ko ga je moral prepustiti prav novi šefici CDU Merklovi.
Merz, ki je sodil v desno krilo stranke, zdaj razglaša pomen njene sredinskosti, v njegovem nastopu pa je bilo slutiti nekaj maščevalnosti Merklovi, čeprav prikrite. »Ne bo vas presenetilo in tudi ni skrivnost, da se nisem strinjal z vsemi njenimi odločitvami, a zagotovo zasluži spoštovanje,« je dejal in dodal, da ne potrebujeta sprave. Svojih zamer ni razložil, je pa omenil, da vlada ni ustrezno odgovorila na predloge francoskega predsednika Emmanuela Macrona o rekonstrukciji Evropske unije.
Včeraj objavljeni rezultati ankete poslovnega dnevnika Handelsblatt kažejo, da največjo podporo takoj po vesti o kanclerkinem umiku s čela CDU uživa prav Merz. Zanj je glasovalo 27 odstotkov vprašanih, medtem ko bi sedanjo generalno sekretarko stranke Annegret Kramp - Karrenbauer z vzdevkom »mala Merklova« podprlo 17 odstotkov in za zdaj tretjega kandidata, sicer ministra za zdravstvo Jensa Spahna sedem odstotkov anketirancev.
Sama Merklova se je sicer včeraj mudila v Kijevu, kjer se je z ukrajinski predsednikom Petrom Porošenkom pogovarjala o konfliktu na ukrajinskem vzhodu in sankcijah proti Rusije, ki naj bi jih po mnenju Kijeva Nemčija kršila z odobritvijo širitve ruskega plinovoda. de
