Doma smo se voljno podredili politično, vojaško, ekonomsko, v kulturi in v šolstvu. Vse to voljno plačujemo in tako skromno prispevamo za njihov vsakoletni dobiček – samo iz naslova nadvlade v kulturi in šolstvu dobijo menda vsako leto preko dvesto milijard dolarjev. V zameno smo dobili njihov kapitalizem in v kratkem času tujcem ter nekaterim domačim Brutalcem razprodali premoženje. Po razprodaji premoženja in mladih ljudi z znanjem bomo končno imeli mir v Butalah. Mirno bomo živeli kot viničarji, hlapci, dninarji, svobodni umetniki in imeli na pretek prostega časa za pisanje domoljubnih pesmi. Spet bo zvenela domača pesem: jurka, šmarnica, klinton te ojača kot beton; spet se bomo posvetili spravi in bogati preteklosti namesto revni prihodnosti; spet bomo imeli modre župane in žugajoče župnike; spet se bo vedelo, kdo je Tepanjčan in kdo Butalec; spet bomo lovili menda Turke, a tokrat na rezilno žico, ne na robide; spet bomo pametovali po krčmah … in bodite prepričani – zmagali bomo mi, ne pamet. In glejte prve modrosti: ne potrebujemo njihovega atomskega dežnika, ker lahko poženemo v zrak našo atomsko elektrarno in bomo imeli naš domači dežnik; ne bomo kupili njihovega orožja, ker nam ga bodo pošiljali naši učitelji iz Amerike, kjer bodo učitelji oboroženi; poslali jim bomo še naše učitelje angleščine, saj v Ameriki petina prebivalcev ne zna angleško. Učitelje slovenščine pa pošljimo na tečaj kitajščine in bomo tako nadmodrili pamet, Tepanjčane, Američane in še Kitajce. Zgodovina bo pomnila ter slavo pela nam, Butalcem!
Janez Zadravec, LjubljanaAmeričani snubijo slovenske učitelje
Pa smo le dočakali dan, ko bomo poleg Tepanjčanov tudi Američane nadmodrili! Širni svet ve, da smo jim najprej poslali osnove ustave, nato smo jim poslali prvo damo, sedaj pa jim bomo poslali še učitelje (najbolje tiste, ki spoštujejo pravilo: če ne znam, bom pa druge učil). Tako bo kolonializem pouka angleščine v naših vrtcih in šolah s pošiljanjem naših učiteljev v ameriške šole uspešno zaključen. Vmes smo že poslali tisoče mladih strokovnjakov, ki so prav tako šli praviloma v angleško govoreče države, saj sta edini pogoj univerzitetna izobrazba in dobro (govorno, bralno, pisno) znanje angleščine. V Ameriko smo poslali tudi predsednika države, ki menda govori angleščino celo z izbornim naglasom. Tam pa je pri ženi ameriškega predsednika očitno pretiraval z ustrežljivostjo in besedo love (vzeto iz besede Slovenija) in ga je ameriški predsednik, kot kaže slika, ročno odstavil na drugo stran.
