Vrhovno sodišče je v Dnevnikovem primeru, ki sega še v leto 2012, odločilo, da novinarjem v sodnih postopkih – razen v izjemnih okoliščinah – ni treba razkriti novinarskih virov. Odločitev je prva te vrste v Sloveniji, zato jo je vrhovno sodišče predstavilo kot precedenčno. »Vrhovno sodišče se glede vprašanja anonimnosti novinarskih virov do zdaj še ni izrecno opredelilo, niti ni tega storilo ustavno sodišče, zato je v tem primeru zavzelo precedenčno stališče,« so danes pojasnili na vrhovnem sodišču.
»Pri presoji se je vrhovno sodišče oprlo na odločitve evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP), ki je v seriji sodb že izoblikovalo načela glede varovanja novinarskih virov. V judikaturi ESČP je v zvezi z omenjenimi vprašanji utrjeno stališče, da je pravica zagotavljati anonimnost virov sestavni del novinarjeve svobode izražanja. Pravice do zagotovitve anonimnosti virov zato ni mogoče šteti za nekakšen novinarski privilegij, temveč zlasti kot del pravice javnosti do obveščenosti,« so pojasnili odločitev.
Primer je pred sodišče prišel na podlagi tožbe, ki jo je zoper Dnevnik sprožil nekdanji slovenski veleposlanik v Parizu Janez Šumrada. Novinarki Meta Roglič in Miča Vipotnik sta poročali o domnevnih nepravilnostih pri porabi sredstev na veleposlaništvu v Franciji med letoma 2006 in 2010. Med drugim sta zapisali, da je bila proti takratnemu veleposlaniku zaradi tega vložena kazenska ovadba zaradi poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja ter da naj bi proračun oškodoval za 350.000 evrov. Šumrada je v tožbi od novinark med drugim zahteval, naj razkrijeta vir svojih informacij.
»Vrhovno sodišče RS, pri tem je treba posebej omeniti sodnico poročevalko mag. Nino Betetto, je sprejelo zgodovinsko odločitev,« je zadevo komentiral Stojan Zdolšek, odvetnik, katerega pisarna je zastopala Dnevnik. »Novinarju ni treba v sodnem postopku razkriti svojega vira, razen če bi to upravičeval izrazit javni interes. Varovanje novinarskih virov je namreč ena temeljnih predpostavk svobode tiska. Odločitev pomeni velik korak k demokratizaciji naše družbe. Menim, da se bo od te odločitve vrhovnega sodišča zmanjšalo število tožb zoper novinarje kot oblik pritiska na njihovo delo. Novinarska stroka je lahko zelo zadovoljna, saj je končno dočakala odločitev, ki smo jo čakali že vrsto let,« pravi Zdolšek.
Novinarji zadovoljni
Eden od odmevnih primerov je bilo denimo sojenje novinarki Anuški Delić, od katere se je v kazenskem pregonu prav tako pričakovalo razkritje njenih novinarskih virov, na katere se je oprla, ko je poročala o spregi politike in neonacistov. Četudi je bil pregon na koncu opuščen, je bila že grožnja, da bi morala novinarka razkriti vire, velik pritisk. »Novinar na zahtevo nasprotne stranke ni dolžan razkriti identitete novinarskega vira, saj ne gre za izjemen položaj, v katerem bi javni interes očitno pretehtal nad načelom varovanja zaupnosti virov,« je v Dnevnikovi, sicer civilnopravni in ne kazenski zadevi, zapisalo vrhovno sodišče. »Sodišče je sprejelo odločitev, ki bo novinarjem olajšala strokovno in pošteno opravljanje našega dela,« se je na sodbo odzvala kolegica Meta Roglič.
Sodišče se je sicer v isti zadevi lotilo tudi drugega vprašanja – preverjanja novinarskih virov. Šumrada je novinarkama očital, da nista v zadostni meri preverili informacij o njem. Tudi v tem delu sodbe je sodišče sprejelo pomembno odločitev. »Glede na vse ugotovljene okoliščine je vrhovno sodišče pritrdilo presoji nižjih sodišč, da je bila v tem primeru podana zadostna podlaga za dobro vero novinark v resničnost sporne objave, ki je glede na vsebino celotnega zapisa ni mogoče razumeti kot poskus očrnitve in diskreditacije tožnika, temveč kot prispevek k javni razpravi o (ne)upravičenosti porabe proračunskih sredstev,« je zapisalo sodišče.
