Najhuje in naravnost grozljivo je, da je največ žrtev ljudi, ki naj bi bili vredni popolnega zaupanja, ravno med najmlajšimi, med otroki. Poročanja medijev o 1000 otrocih, ki so bili žrtev posilstev, ki jih je zagrešilo 300 klerikov v ameriški Pensilvaniji, o 4440 zlorabljenih otrocih v Avstraliji, o 1670 nemških klerikih, zvečine duhovnikih, ki so po izsledkih študije, ki jo je naročila nemška škofovska konferenca, spolno zlorabili najmanj 3677 žrtev, zvečine mladoletnih fantov, med bralce vnašajo osuplost, obsojanje in gnus. Stroka med iskanjem razlogov največkrat s prstom pokaže na celibat, na zapovedano spolno vzdržnost med katoliškimi duhovniki in redovniki, ko pravi, da celibat temelji na slabem poznavanju človekove psihološke in seksualne narave, ki je vendarle del človeškega bistva, del silno močnega prirojenega nagona, namenjenega ohranjanju vrste. Nečednosti katoliške duhovščine niso zaobšle niti Slovenije. Sodišča so v zadnjih 10 letih obravnavala primere iz Ormoža, Kašlja, Polenšaka, Artič, s Koroške, s celjskega območja in iz osrednje Slovenije, če omenimo le nekaj najbolj razvpitih primerov. Rekli smo v zadnjih 10 letih, dogajalo pa se je že veliko prej. Že pred 100 leti in več.
Versko-nravna vzgoja.
Tiste ljudi, ki so se udeležili ljudske slavnosti v korist Prešernovemu spomeniku in ki jih je »Slovenec« nažgal s pohotnimi pijanci, bo gotovo zanimalo, če jim predočimo nekaj Kristusovih naslednikov tako, kakor so se izkazali pred sodiščem. Dne 1. t. m. je dež. sodišče v Inomostu obsodilo katoliškega kaplana in kateheta iz Zella Ivana Hartmanna na sedem mesecev težke ječe in sicer zaradi hudodelstva posilnosti in zapeljavanja v nečistost. Hartmann je bil katehet na ljudski šoli v Zell am Zillern in je devet do deset let stare šolarice spolsko zlorabljal. Vabil jih je v svojo sobo, češ, da jih bo učil peti, in zadrževal jih je po pouku v šoli. Da, celo v spovednici je uganjal svoje svinjarije. In nič se ni ženiral, če je njegovo početje gledalo več otrok. Ko je prišla stvar na dan, je krajni šolski svet zahteval, da se katehet koj odstavi, dekan pa tega ni hotel storiti, češ, da bi to bilo – pohujšanje. Hartmann je pokvaril in demoraliziral vso žensko mladino v svojem kraju. Sploh je Zillerska dolina v tem oziru v zadnjih letih veliko trpela. Kaplan v Riedu je dobil štiri tedne ječe, ker je poskusil posiliti nekega dekleta iz Kaltenbacha; župnik Weber iz Rieda je zbežal, ker so ga iskali žandarji zaradi zapeljavanja šolaric, župnik Leiters iz Undersa, prijatelj malih fantov, pa je poiskal drugo dolino, da tam narod versko nravno vzgojuje.
Slovenski narod, 26. julija 1905
Žene ne puščajte mož v farovže!
Preteklo soboto se je vršila pred ljubljanskim deželnim sodiščem obravnava, ki mora vsakega resnega in poštenega človeka navdati z gnusom in mu zapoditi zadnji ostanek krvi v lice.
Na zatoženi klopi sta sedela 45 letni Andrej Magajna, župnik iz Rakitne pri Borovnici, roj. v Vremskem Britofu ter njegova žrtev Janez S., posestnik v Rakitni.
Andrej Magajna je prišel v Rakitno za župnika že leta 1909. Z Janezom S. sta kmalu postala prijatelja in njuno prijateljstvo je šlo tako daleč, da je Magajna leta 1910. poslal svojo deklo k Janezu S. z naročilom, da naj pride S. k njemu, da ga bo »knajpal«. S. se je povabilu odzval.
V župnišču je Janez S. župnika Magajno najpreje zavijal v mokre rjuhe. Nato pa mu je začel ponujati žganje, dasi je bil S. član abstinenčnega krožka, ki ga je v Rakitni sam župnik osnoval. Počasi se je dal abstinent S. od duhovnega gospoda Magajne pregovoriti, da je použil par štamperljev žganja, nato ga je pa še z vinom napojil. Nato je župnik Magajna zapeljal s pijačo omamljenega oženjenega Janeza S. k početju, ki ga imenuje katoliški katekizem »mutasti ali sodomski greh«. Od leta 1910. naprej je zahajal S. prav pogostokrat v župnišče k Magajni in tam tudi dalj časa ostajal. Župnik je skoro skozi celih 10 let – do leta 1919. – zlorabljal oženjenega S. ter z njim uganjal strašne svinjarije. Zapeljani Janez S. je nekoč zelo težko obolel. Mislili so, da je že na smrtni postelji. Ko je prišel zdravnik, so mu svetovali, da naj se pobota z Bogom. Janez S. pa ni maral, da bi prišel k njemu peklenski zapeljivec župnik Magajna, ker je bil mnenja, da mu on ne more odvzeti greha. Kmalu se je razneslo po vasi, kaj sta imela med seboj S. in župnik Magajna. Zadeva je prišla tako tudi orožnikom na uho, ki so uvedli preiskavo. (…)
Državno pravdništvo je nato vložilo proti obema – Magajni in Janezu S. – pri deželni sodniji v Ljubljani obtožbo radi hudodelstva nečistosti proti naturi. V soboto 8. t. m. je bila pred deželnim sodiščem sodba, pri kateri je bil župnik Magajna obsojen na 6 tednov, Janez S. pa na 3 tedne ječe radi hudodelstva nečistosti zoper naravo.
Pri obravnavi je prišlo na dan česa vsega je sposobna katoliška duhovščina. Ni bilo zadosti, da je Magajna s pijačo omamil Janeza S., ki je bil do tedaj abstinent in je prisegel na sveto vojsko. Župnik Magajna je Janezu S. pripovedoval, da to, kar od njega zahteva, ni smrtni greh. V lemenatu, da se je učil »skrivnostno razodetje«, ki šele pove čisto resnico. Tudi na apostole in njih grehe se je Magajna skliceval. Tudi je dejal, da je tisti spovednik, ki je drugače povedal, velik tepec, ki ne ve, kaj je prav. (…)
Sodomija župnika Magajne je povzročila v njegovi župniji neizmerno pohujšanje, ki ga ima v veliki meri na vesti sam škof Jeglič. Vrhniški dekan Kete in ljubljanski knezoškof sta bila o svinjarijah župnika že zdavnaj obveščena. Ali kaj je napravil škof, ko je zvedel za sodomsko početje svojega župnika? Pustil ga je nadalje v fari in Magajna je še naprej mašo bral, podeljeval svete zakramente, pasel kot »dušni pastir« ponižne in omejene ovce, v šoli pa poučeval – mladino!
Domovina, 14. oktobra 1921
Vir: Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.s
