Če želijo ali ne, v Mariboru še odgovarjajo na vprašanja o zadnjem derbiju, odigranem v Ljudskem vrtu. Tistem, ki je naposled izdatno nagnil prvenstvo in »kanto« odnesel nazaj na drugo stran Trojan. »Vmes smo odigrali še en derbi, ki smo ga gladko dobili,« je raje na prvega v tej sezoni, ko so vijoličasti v Stožicah suvereno zmagali (0:3), spomnil Darko Milanič. »Niti slučajno se ne oziramo na to, kar je bilo lani. Nov moment, nova zgodba, novo prvenstvo.« Takšni pač so jesenski derbiji. Manj je »pumpanja«, tako se je izrazil Milanič, kot spomladi. Izbrane besede je namenil tako Zoranu Barišiću kot nasploh Olimpiji. Ko je ocenil, da je Olimpija predvidljiva, je to namreč sam razumel kot kompliment.
V Mariboru so se dovolj naučili iz derbija, na katerem so lani zapravili prvenstvo. Že pred zadnjim je Milanič avgusta retorično vprašal: »Kaj je boljše – da napadeš in se ne izide ali da ne napadeš in se izide? Rajši vidim, da se napade in izide.« V Stožicah se je, ko je Maribor celil rane po trpkem izpadu proti Rangersom, izšlo z obrestmi od tistega trenutka, ko je Dino Hotić, kot je včeraj spomnil Milanič, imel prvi dober sprejem. Potem je šlo lažje. Pravzaprav gladko.
Ampak da Olimpija ni ena, temveč da jih je pravzaprav več, vedno enaka, a na drugačen način, je namignil Marko Šuler. »Olimpije po zadnjem derbiju veliko nisem gledal. Vsak nov trener prinese drugo zgodbo. Vseh zadnjih pet let, odkar sem v Sloveniji, imajo dobro ekipo. Pri njih je samo vprašanje, kakšne so okoliščine. Ni pa lahko za obrambnega igralca, moraš biti pravi, da njihov način preprečiš.« Šuler je v sicer vse mlajši ekipi Maribora še iz tiste šole, ki je, kot je poudaril, vzgajala, da se med prvenstvom ne gleda na lestvico. Prav tako se po njegovem v profesionalnem športu ne gleda nazaj. Pomagajo pa izkušnje, zato je rade volje odgovoril na vprašanje, kako se je boriti z močjo Andresa Vombergarja ali pretkanostjo Stefana Savića. »Če se znajdeš na širokem prostoru, je bolje imeti koga robustnejšega, v kazenskem prostoru pa je ravno obrnjeno. Malo drugače pa je, ko igrajo z igralcem, ki igra na moč,« je opisal Vombergarja, ki je lani zabil zmagoviti gol, vreden prvenstva, Savića pa označil za dinamičnega in neugodnega.
Torkov pokalni obračun, ko je Maribor premagal Domžale (1:0), zaradi utrujenosti Milaniča ne skrbi. Skrbno je razdelil minute, spočil nosilce in lahko poudaril, da bo dovolj časa za optimalno pripravo. Ni pa mogel mimo statistike, ki je iz časov, ko je bil trener Sturma, Barišić pa trener Rapida, iz petih obračunov za zmago več ob dveh remijih na strani slednjega. »Saj sva še mlada, je dovolj časa, da se to spremeni,« se je zasmejal Milanič in opisal njuno poznanstvo. »Super tip je. Zakaj bom to rekel? Ko sem bil brez službe, sem bil teden dni pri njem, gledal njegovo delo in me je zelo korektno sprejel, kot vsi trenerji, ki nimajo česa skrivati. Sproščen tip je. Prav je, da je tu, kjer je. V Rapidu se je dobro znašel, njegovo moštvo je dobro igralo.« In nato, ker vendarle sledi derbi, sklenil: »Daleč od tega, da sva prijatelja, ampak spoštovanje je tu, ker mi je njegov slog všeč.«
