Ameriški predsednik Donald Trump je postavil pod vprašaj še en ameriški mednarodni sporazum. Med obiskom Nevade je napovedal odstop od pogodbe o prepovedi jedrskih raket srednjega dosega (INF), sklenjenega za časa Ronalda Reagana s tedanjim sovjetskim voditeljem Mihaelom Gorbačovom. Z njo so prepovedani posedovanje, proizvodnja in testiranje jedrskih raket dosega od 500 do 5500 kilometrov, državi pa sta jih ob izvajanju uničili okoli 2700. Rusija zadnje čase res opravlja določena raketna testiranja, a odločno zanika, da bi šlo za oborožitev, zajeto s sporazumom, in trdi, da zgolj odgovarja na sporno nameščanje ameriškega protiraketnega ščita v Evropi. ZDA že nekaj časa navajajo, da je Rusija ob tem razvila nove rakete srednjega dosega, poimenovane Novator 9M729 oziroma v Natovi kodifikaciji SSC-8.

Trump je napoved odstopa utemeljil z ruskim nespoštovanjem dogovora, ne da bi navedel, kako ga krši. Čudil se je le, da tega ni storil že njegov predhodnik Barack Obama, ki je že leta 2014 obtožil Moskvo, da izvaja poskuse z raketami zemlja–zemlja. Tedaj je obveljalo, da si je premislil na prigovarjanje evropskih zaveznikov, ki so menili, da bi se z odstopom od leta 1987 sklenjene pogodbe znova razplamtela oboroževalna tekma, znana iz tedaj že tako rekoč končane hladne vojne.

Po napovedih iz Washingtona naj bi o odstopu od sporazuma Moskvo uradno obvestil Trumpov svetovalec za nacionalno varnost John Bolton , ki je ta korak predsedniku menda tudi predlagal in je sinoči dopotoval v Rusijo, kjer naj bi se srečal tudi z Vladimirjem Putinom. Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov je že ocenil, da bila to »zelo nevarna poteza, ki je mednarodna skupnost ne le da ne bi razumela, ampak bi jo resno obsodila« in kršitev pogodbe obtožil ZDA, medtem ko jo Rusija spoštuje na »najstrožji način«. Oglasil se je tudi precej oslabeli 87-letni Gorbačov in vprašal »ali oni v Washingtonu res vedo, kam to vodi«.

Trumpovo napoved je zaradi ruskega ignoriranja sporazuma odločno podprla Velika Britanija, njen obrambni minister Gavin Williamson pa je pozval Moskvo, naj »naredi red v svoji hiši«. Kritična ostaja Nemčija, predstavnik njenega zunanjega ministrstva Niels Annen je na twitterju zapisal, da je bila »odločitev Trumpa za odstop od pogodbe INF katastrofalna«, in dodal, da bodo nadaljevali s prizadevanji za jedrsko razorožitev. Poznavalci razmer pa menijo, da so lahko za Trumpovo napovedjo drugi razlogi in kažejo na Kitajsko. Te namreč dvostranski ameriško-ruski sporazum ne zavezuje in ji nič ne preprečuje razvoja in namestitve tovrstnih raket, zaradi česar so ZDA v slabšem položaju v strateškem rivalstvu z vojaško vzhajajočo velesilo.