Večtisočglava kolona migrantov iz Hondurasa, ki jo sestavljajo družine z dojenčki, otroci, ženske in moški vseh starosti, je pred desetimi dnevi krenila na pot proti ZDA z željo po bolj dostojnem življenju. Karavana je minuli konec tedna prispela do gvatemalsko-mehiške meje, kjer se je pri njihovem poskusu prestopa meje vnel spopad z mehiško policijo. Predsednik Donald Trump je migrante označil za karavano kriminalcev, ki pomenijo grožnjo za nacionalno varnost ZDA, in menil, da bi bila potrebna vojaški odgovor ter zaprtje meje z Mehiko. Migranti odgovarjajo: »Mi nismo kriminalci, smo tuji delavci.«
Podi jih revščina
Do pohoda je prišlo spontano. Skupina ljudi se je prek družbenih omrežij dogovorila, da družno zapusti Honduras, ker tam ni več mogoče živeti, in se izseli v ZDA in Kanado. Na pot so krenili 13. oktobra po odločitvi iniciativne skupine, da se zberejo v mestu San Pedro Sula blizu meje z Gvatemalo. Na zbirno mesto je na začetku prišlo okoli 200 ljudi, na poti proti meji pa so se jim pridružili novi in novi, tako da je karavana, ko je po 500 kilometrih prehojene poti prispela do gvatemalsko-mehiške meje, štela po poročanju lokalnih medijev že 6000 ljudi. Sami pravijo, da ne odhajajo prostovoljno, podijo jih, saj je Honduras brez prihodnosti. V tej srednjeameriški državi živi 64 odstotkov gospodinjstev v revščini in je po podatkih OZN po številu umorov v samem vrhu svetovne lestvice. V državnem aparatu je razbohotena korupcija, ob tem pa je bila politična elita vedno v spregi z Washingtonom.
Spopad na mostu
Gvatemalska vlada migrantom ni mogla preprečiti prehoda čez mejo s Hondurasom niti pri mejni kontrolni točki z Mehiko. Nekateri peš, drugi z javnim transportom, tretji pa s priložnostnimi prevozi so v petek prispeli v mesto Tecun Uman in od tam krenili na bližnji most čez reko Suchiate, ki je naravna meja med Gvatemalo in Mehiko. Na sredini mostu jih je pričakalo 200 pripadnikov mehiške mejne policije in jim zaprlo pot. Prišlo je prerivanja in pretepa, zatem je mehiška policija na množico, ki se je zgrnila na most, vrgla solzivec, migranti pa so vanje metali kamenje. Ženske z dojenčki in otroci so zbežali nazaj proti gvatemalskemu mejnem prihodu. Nekateri mlajši med migranti so poskakali z mostu v deročo reko, drugi migranti pa so jih z improviziranimi splavi reševali iz vode.
Po incidentu in dveh urah čakanja je mehiška obmejna policija migrantom, ki so imeli dokumente, začela izdajati humanitarne vizume in jih spuščati čez mejo. Prednost so imeli ženske in otroci, te so nastanili v hotelih v obmejnem mestu Ciudad Hidalgo, kjer so dobili tudi hrano in zdravstveno oskrbo, kdor jo je potreboval. Mehika je do danes izdala več kot tisoč začasnih dovoljenj za prehod čez njihov teritorij do meje z ZDA, oddaljene 4000 kilometrov. Na gvatemalski strani meje je ostalo okoli 3000 migrantov, čakajočih v soncu in dežju, medtem ko se je nazaj v Honduras vrnilo okoli 2000 migrantov, kot je izjavil predsednik Gvatemale Jimmy Morales.
Za Trumpa so migranti le »karavana kriminalcev«
Pritisk karavane migrantov na mejo je mehiški predsednik Enrique Pena Nieto po incidentu označil kot nezaslišan in jih obtožil nasilja nad policijo. »Mehika jim ne bo dovolila nezakonitega vstopa v državo, kaj šele nasilnega,« je povedal. Pred tem je predsednik ZDA Donald Trump mehiško vlado prek twitterja pozval, da »karavano kriminalcev« ustavi na meji z Gvatemalo; če tega ni zmožna, bo sam na mejo z Mehiko poslal vojsko in jo zaprl. S tem sporočilom je ameriški državni sekretar Mike Pompeo v soboto pripotoval v Mehiko, kjer se je sestal s Peno Nietom in mehiškim ministrom za zunanje zadeve Luisom Videgarayem. Z mehiške strani je prejel odgovor, da o mehiški migracijski politiki odloča Mehika. Videgaray je zadnje Trumpove komentarje povezal z ameriško volilno kampanjo in dejal, da je v interesu Mehike, da »bodo tisti, ki prihajajo na naše meje, obravnavani tako, kot veleva mehiško in mednarodno pravo«, in v skladu s spoštovanjem človekovih pravic.
