V letih 2013 in 2014 je ekipa Ivana Šprajca, predstojnika Inštituta za antropološke in prostorske študije ZRC SAZU, v severnem, arheološko tedaj povsem neznanem delu neposeljene in s tropskim gozdom preraščene Calakmulske biosfere odkrila tri velika urbana središča kulture Majev.
To 200 kvadratnih kilometrov veliko območje so leta 2016 posneli s pomočjo letalskega skeniranja (LiDAR), nato pa se na podlagi pridobljenih podatkov lotili še verifikacije na terenu. V lanski sezoni arheoloških raziskav so pregledali severni del omenjenega območja, letos pa so z raziskavami nadaljevali na jugu. Gre sicer za zadnjo sezono raziskav v okviru triletnega raziskovalnega projekta, ki se bo sklenil konec letošnjega leta.
Kot je povedal Šprajc, so na podlagi terenskih raziskav ugotovili povezave s sosednjimi predeli, predvsem z južno in že precej bolj raziskano regijo Rio Bec. Obenem so naleteli tudi na celo vrsto posebnosti, ki jih danes po besedah arheologa še ne razumemo dobro, odsevajo pa politične povezave.
Izjemno napredno poljedelstvo
Raziskave so tudi pokazale, da je bila politična ureditev Majev veliko bolj kompleksna, kot so sprva domnevali. Našli so tudi veliko stavb z obokanimi prostori, kar po besedah Šprajca nakazuje, da je imelo veliko ljudi dostop do mnogih dobrin in tehnologije.
Posebno pozornost raziskovalcev pa so po besedah Šprajca vzbudile različne poljedelske modifikacije, kot so terase, zidovi za usmerjanje toka vode, kanali v mokriščih za izsuševanje, ki jih raziskovalci niso pričakovali.
Po opravljenih raziskavah je po besedah Šprajca še bolj jasno, da je bilo poljedelstvo izredno intenzivno. Z izsuševanjem ali namakanjem so razširili površino, ki je bila primerna za obdelovanje. To pa nakazuje tudi na številčnost populacije v tistem obdobju, ki je bila precej večja, kot so mislili doslej, kar potrjujejo tudi podatki različnih lidarskih snemanj.
Prenaseljenost je bil sicer tudi eden od glavnih faktorjev, ki so pripeljali do upada Majevskega prebivalstva v 9. in 10. stoletju, dodatno pa so k temu prispevale suše, ki so bile izredno intenzivne zlasti med letom 800 in 1000, ter nesposobnost političnih struktur, da bi te težave rešili.
Šprajc se nadeja, da bodo na podlagi analiz podatkov s terena pridobili več informacij o poselitveni dejavnosti, o razih gospodarskih gospodarskih problemih ter "o neverjetni prilagoditvi na to okolje, ki je po eni strani omogočala naraščanje Majevskega prebivalstva, po drugi pa je vsebovala tudi klice kasnejšega propada," je še dejal Šprajc.
Letošnja sezona raziskav je potekala v okviru triletnega Regionalnega projekta Chactun: raziskava arheološke pokrajine v osrednjem majevskem nižavju, ki ga financira ARRS, dodatno finančno podporo pa je prispevalo več podjetij in zasebnih donatorjev.
