Podpora predlogu je bila v 120-članskem sobranju izglasovana ob pomoči poslancev koalicije okoli glavne opozicijske stranke VMRO-DPMNE, ki sporazumu z Grčijo in spremembi imena nasprotuje.
Od 48 opozicijskih poslancev jih je za vladni predlog glasovalo osem, kar je bilo ključno za to, da je vladna večina dosegla zahtevano dvotretjinsko podporo.
Predsednik VMRO-DPMNE Hristijan Mickoski je po glasovanju sporočil, da je izvršni odbor stranke izključil vseh sedem članov stranke, ki so glasovali za vladni predlog, saj so "ravnali v nasprotju s stališčem stranke in voljo naroda", poroča srbska tiskovna agencija Tanjug. Poudaril je, da so nekaterim za podporo ponudili tudi denar, vendar pa njihovega ravnanja ni mogoče upravičiti. Osmi opozicijski poslanec, ki je glasoval za, pa prihaja iz majhne opozicijske Socialistične stranke.
Premierja Zorana Zaeva je obtožil odgovornosti za to, da je bil predlog sprejet pod pritiski in sramotno. »To je najhujši dan v makedonski zgodovini, črni petek,« je izpostavil. Dodal je, da VMRO-DPMNE ne bo odstopila od članstva države v Natu in EU. »Največji sovražnik evropskih vrednot pa je Zoran Zaev, ki je do revizije ustave prišel s kršenjem demokracije,« je sporočil. Stranka po njegovih besedah ne bo odstopila niti od zahteve po sklicu predčasnih parlamentarnih volitev, na katerih pričakuje, da bo Zaev dobil zasluženo kazen, poroča Tanjug.
Po glasovanju lahko vlada začne pripravljati osnutke dopolnil ustave
Zaev se je medtem po glasovanju še posebej zahvalil poslancem VMRO-DPMNE, ki so podprli vladni predlog in se s tem »postavili na stran interesov države«. Vse poslance, ki so glasovali za, je označil za junake. »Danes ustvarjamo zgodovino, vi pa ste postali njeni akterji,« je dejal ter ocenil, da se je z odločitvijo parlamenta začelo članstvo Makedonije v EU in Natu.
Glasovanje je sicer eno od mnogih, ki bodo sledila v okviru potrebnih sprememb ustave in prvi preizkus, ali ima vladna koalicija potrebno dvotretjinsko večino v parlamentu za te spremembe, navaja portal Balkaninsight.
Celoten proces sprejemanja ustavnih dopolnil, potrebnih za spremembo imena države v skladu s sporazumom, naj bi trajal tri mesece.
Po glasovanju lahko sedaj vlada začne pripravljati dejanske osnutke dopolnil ustave, ki jih bo nato vložila v parlament. Za pripravo osnutkov ima 15 dni časa, v parlamentu pa naj bi o njih večkrat glasovali. Če bodo sprejeti, jih bodo poslali v javno razpravo, po njej pa bodo poslanci glasovali o vseh dopolnilih, ko bo za njihovo potrditev znova potrebna dvotretjinska podpora.
Zaev: Potrebe po spravi ni
Zaev je v petek že zatrdil, da časa ne bodo izgubljali in da bodo skušali pospešiti proces.
Osem opozicijskih poslancev, ki so podprli vladni predlog, so sicer v petek v skupni izjavi postavili štiri zahteve za nadaljnjo podporo spremembam ustave. Kot navaja Balkaninsight, zahtevajo dodatna zagotovila za ohranitev makedonske identitete in da bo sporazum razveljavljen, če bo Grčija še naprej blokirala približevanje države EU in Natu. Zahtevajo tudi vzpostavitev parlamentarnega odbora, ki bi se ukvarjal s narodno spravo.
Zaev je v odgovoru na te zahteve v petek dejal, da z njimi nima težav, da pa potrebe po spravi ni. Glede tega, da naj bi se za zahtevo po oblikovanju parlamentarne komisije skrival poskus, da bi dosegli amnestijo za bivše in sedanje visoke predstavnike VMRO-DPMNE, ki jim sodijo zaradi različnih obtožb, pa je zagotovil, da se na noben način ne namerava vpletati v delo pravosodja.
Po poročanju makedonskih medijev naj bi sicer poslanici VMRO-DPMNE vladni večini med pogoji za podporo v petkovem glasovanju postavili tudi amnestijo za obtožene zaradi nasilja v sobranju aprila lani. Štirje poslanci te največje opozicijske stranke v državi, ki so glasovali za, naj bi bili med obtoženimi.
V skladu s sporazumom, ki sta ga Skopje in Atene podpisala 17. junija letos, bi se Makedonija preimenovala v Severno Makedonijo. V zameno bi Grčija odpravila blokado pri njenem vključevanju v EU in Nato. A makedonski referendum konec septembra o tem vprašanju zaradi prenizke udeležbe ni uspel, čeprav je sporazum podprla velika večina tistih, ki so prišli na volišča.
Glede na to, da je bil referendum posvetovalni, so v vladi rezultat interpretirali kot zeleno luč za spremembo ustave, v opoziciji pa kot jasen signal, da so državljani proti. Premier Zaev je nato že takoj zagrozil s predčasnimi volitvami, na katerih bi se mu obetala okrepitev moči v parlamentu.
Neformalen rok za uresničitev sporazuma je marec 2019, da bi ga grški parlament lahko ratificiral še pred splošnimi volitvami v Grčiji, na katerih naj bi imeli možnost za zmago nasprotniki sporazuma.
