Pod težo še ene »zgodovinske odločitve« se je danes v Skopju začela parlamentarna razprava o implementaciji v začetku letošnjega poletja podpisanega dogovora z Grčijo o preimenovanju države v Severno Makedonijo. Odbor za ustavna vprašanja konec prejšnjega tedna ni presegel ostre delitve med vladno koalicijo in opozicijsko VMRO-DPMNE, tako da so poslanci 120-članskega enodomnega sobranja prejeli na mizo predlog ustavnih sprememb, ki je bil v odboru potrjen le z desetimi glasovi proti sedmim in z malo verjetnosti, da bo premier Zoran Zaev zanj zbral potrebno dvotretjinsko večino.
Kupovanje glasov z amnestijo?
V današnji predstavitvi predloga je Zaev dejal, da je prišel čas za skupen nastop, ki bo omogočil Makedoniji vstop v evroatlantsko družino. Izrazil je pričakovanje, da se bo vsak izmed poslancev soočil z odgovornostjo, da se izreče po lastni volji in v dobrobit razvoja države, ki ga je po njegovih trditvah izbrala velika večina državljanov, ki so glasovali na referendumu konec septembra. Ta ni bil veljaven zaradi premajhnega odziva, kar je bilo tudi posledica poziva opozicije k bojkotu. Vendarle pa je več kot 90 odstotkov udeležencev obkrožilo »da« ob nekoliko zavitem vprašanju »Ali podpirate članstvo Makedonije v Evropski uniji in Natu s sprejetjem sporazuma med Makedonijo in Grčijo?«. Prav na tem je Zaev gradil svoj poziv poslancem, da »pogledajo v svoje srce in postavijo voljo državljanov nad voljo svojih strank« ter prejmejo »logičen in pravi odgovor nasproti osamitvi in delitvam«. Ob tem je spomnil na krvave dogodke 27. aprila lani, ko je skupina zamaskiranih demonstrantov vdrla v sobranje in začela pretepati poslance, novinarje in druge navzoče, ter pozval k nacionalni pomiritvi.
Opozicijski VMRO-DPMNE pa je kot gesto dobre volje med vrsticami ponudil amnestijo za člane stranke, ki jim sodijo zaradi sodelovanja v omenjenih nemirih, če bodo njeni poslanci podprli ustavne spremembe. Neposredni omembi amnestije se je sicer previdno izognil in jo zavil v oproščanje, ko je dejal: »Vem, da ima vse svojo ceno. Pripravljen sem jo plačati. Ni prihodnosti brez oproščanja tu v parlamentu.« Poslance je pozval, da drug drugemu ponudijo roko in začnejo proces ustavne revizije.
Bojkot opozicije vodi na volitve
Zadovoljstvo s ponujeno roko sprave je izrazil vodja poslanske skupine VMRO-DPMNE Dragan Danev, a je dejal, da je kot poslanec prisegel, da bo varoval ustavo, zato ne more sprejeti predlaganih sprememb. »Ne želim, da bi bil kdor koli označen za izdajalca ali domoljuba, toda voljo državljanov je treba spoštovati in referendum ni uspel,« je rekel. Zaevu je očital, da hoče nacionalno vprašanje rešiti kar sam, a o tem po njegovem ne more odločati niti 120 poslancev v imenu dveh milijonov državljanov, pri čemer ustava niti ne priznava posvetovalnega referenduma.
Pred sobranjem se je medtem zbrala manjša skupina protestnikov in razvila transparente, s katerimi poslancem sporoča, da jih niso izvolili za spremembo državnega imena. Zahtevali so njihov odstop in si postavili šotor za pričakovano »podaljšano bivanje«. Ni znano, koliko časa bo trajala razprava o ustavnih spremembah, ki poleg preimenovanja v Severno Makedonijo vsebujejo še prenovljena določila o kulturni in socialni skrbi za diasporo ter spoštovanju suverenosti, ozemeljske celovitosti in politične neodvisnosti sosednjih držav, s čemer se utrjujejo današnje meje. Če se VMRO-DPMNE odloči za bojkot dela parlamenta, se lahko zaključi že danes s potjo proti izrednim volitvam, sicer pa naj bi imeli poslanci na voljo deset dni do končnega glasovanja, potem ko predlog opozicijskega poslanca Ilije Dimovskega o umiku ustavnih sprememb z dnevnega reda ni dobil podpore, a z 39 glasovi za in 67 proti tudi ni dal odgovora, kakšno bi lahko bilo končno glasovanje.
