Johnny English spet v akciji (David Kerr, 2018)
Leta 2003 se je Rowan Atkinson alias gospod Bean prelevil v britanskega posebnega agenta Johnnyja Englisha. Ne najbolj inteligentnega, a vsaj samozavestnega. Akcijska komedija, ki nadaljevanja niti ni potrebovala, ga je dobila leta 2011, britanski režiser David Kerr, znan predvsem po serijah s predznakom komedije (No Offence, Inside No. 9), pa se je podpisal pod tretji del. Najbolj nerodni agent njenega veličanstva tokrat išče hekerja, ki je razkril identitete aktivnih tajnih agentov. Zgolj za največje ljubitelje Atkinsonovega unikatnega humorja.
Sodnica (Richard Eyre, 2017)
Dvakratna oskarjevska nagrajenka Emma Thompson (Razsodnost in rahločutnost, Howardov kot) v filmu Richarda Eyra igra spoštovano sodnico Fiono Maye, ki je svoje življenje posvetila delu. Medtem ko ji težkih pravnih primerov nikakor ne zmanjka, se ji doma sesuva odnos z možem Jackom (Stanley Tucci). Poleg odličnega osrednjega filmskega dueta se v vlogi fanta, ki zavrača transfuzijo zaradi verskih prepričanj, izkaže Fionn Whitehead, ki se ga boste morda spomnili po vlogi Tommyja v Nolanovem Dunkirku. Čustveno in moralno kompleksna drama z odlično zasedbo.
Posledice (Darko Štante, 2018)
Osemnajstletni Andrej (Matej Zemljič) zaradi svojega težavnega vedenja pristane v vzgojnem zavodu za mladino, kjer spozna Željka (Timon Šturbej), tamkajšnjega neformalnega vodjo, ki odkrije njegovo skrivnost, zaradi česar je Andrej postavljen pred preizkušnjo. Prvenec režiserja in scenarista Darka Štanteja, ki je sicer diplomiral na fakulteti za socialno delo, je na 21. Festivalu slovenskega filma prejel štiri vesne, in sicer za najboljšo glavno in najboljšo stransko moško vlogo ter režijo in za najboljši celovečerni film po izboru občinstva.
Retrospektiva Ingmarja Bergmana
Retrospektiva filmov švedskega režiserja Ingmarja Bergmana v Slovenski kinoteki je na vrhuncu, prav ta teden so na sporedu nekateri od njegovih najznamenitejših filmov. Danes imate priložnost, da ujamete Sram, jutri je obvezno filmsko čtivo Persona, v soboto pa Sedmi pečat. Vmes se bodo na sporedu do začetka prihodnjega tedna zvrstili še Sarabanda, Poletje z Moniko in prizori iz zakonskega življenja ter Dežuje na najino ljubezen, vsak od njih pa nas svoj način odkriva Bergmana in njegovo zunanje in notranje življenje, iz katerega je črpal snov za svoje filme.
Barbara (Mathieu Almaric, 2017)
Čeprav je francoski zvezdnik Mathieu Almaric posnel fiktivno biografijo o pevki šansonov Barbari (1930–1997), za katero je bil na lanskem Cannesu nagrajen za najbolj poetični film, je film o igralki, ki igra pevko, pravzaprav posvetilo Jeanne Balibar, ki je to igralko in z njo pevko, ki jo igra igralka, upodobila. Almaric, ki smo ga sicer bolj vajeni kot igralca, namreč obuja tako spomine na Barbaro kot izpostavlja talente, ki jih ima Balibarjeva, ona pa jih v filmu ves čas tudi spretno uporablja.
