Velika Britanija da veliko na tradicijo, ker je to pečat velikih držav. In čeprav bo ob brexitu izgubila veliko, ne bo izgubila tradicije. Še naprej bo velika in še naprej bo imela kraljico, Beatle in Jamesa Bonda, čeravno bodo vmes prišli drugi časi in novi obrazi. Prihodnje leto bo tako v kinih že 25. bondijada, medtem ko je njena ameriška konkurentka, franšiza Misija: Nemogoče, v 22 letih ponudila primerjalno gledano zgolj šest filmov. Približno enega na vladni mandat. V tem pogledu je v primerjavi z Otokom majhna tudi velika Amerika. In mlada kot Slovenija, zaradi česar je pomembno, da ima močno prvo ime, posebej v okoliščinah, kakršnih je vajen junak Ethan Hunt.
Kvorumi in koalicije
Tom Cruise je kot tajni agent del posebnega tajnega urada (IMF) ameriške vlade, ki se loteva politično najbolj delikatnih in strateško najtežje izvedljivih nalog. Tokrat se mora recimo na črnem trgu pred teroristično skupino samooklicanih Apostolov dokopati do treh glav plutonija, saj sicer svetu grozi serija jedrskih katastrof. Ker se dozdevno preprosta misija izjalovi, nastane klasična blockbusterska krizna situacija. Krizne situacije pa seveda zahtevajo majhno ekipo in vprašljive metode, zaradi česar je podpora vedno v zraku. Kvorumi, pač.
Akcijska serija Misija: Nemogoče je v srži nezgrešljivo lahkoten geopolitičen triler z izobiljem vrtoglavih prizorov. Popkulturni eskapizem, ob katerem lahko vsaj za kratek čas odmislimo vročino na avtobusu in domačo politiko, ki si s tovrstnimi filmi deli to, da je opazovalec v stalni negotovosti. V zadnjih dveh delih (Protokol duh 2011, Odpadniška nacija 2015) je bila ekipa IMF tako vedno znova na meji med dovoljenim in nedovoljenim. Med heroji in odpadniki. Tudi v šestem delu se zdi, da je težje kot izpeljati misijo zanjo pridobiti dovoljenje. Potem ko so Hunt in druščina v predhodniku o svojih dobrih namerah prepričevali agenta Alana Hunleyja (Alec Baldwin), jim tokrat za vrat diha vodja Cie Erika Sloane (Angela Bassett), ki jim v junaško koalicijo podtakne superagenta Augusta Walkerja (Henry Cavill, Jekleni mož 2013).
Na terenu štejejo dejanja
Glede na projektno naravo dela ter konstantne dvojne in trojne igre, ki zahtevajo domiselne improvizacije, si Toma Cruisa zlahka predstavljamo kot kandidata za mandatarja. Ne le da po pragmatičnosti spominja na Marjana Šarca ter da srajco in hlače nosi vsaj tako dobro kot Borut Pahor, njegov zlomljeni gleženj razodeva vsaj še to, da bi bil izjemen minister za zdravje. Pozabite čakalne vrste. Tom Cruise je po šestih tednih znova snemal, po desetih tekel, po dvanajstih sprintal. Ker je bil zaradi njegove poškodbe na čakanju večji del snemalne ekipe, se je kaskaderski 56-letnik odločil stisniti zobe v slogu Luke Mesca – plače je želel višati, ne nižati. Ameriški zvezdnik se je za povrh naučil pilotirati helikopter, za kar se je menda uril kar leto in pol. Brez težav bi torej v zrak spravil tudi slovenskega falcona. Predstavljajte si, kako bi zijali svetovni voditelji, če bi Slovenija imela premierja, ki bi sam priletel na politični obisk. Goloprsi Putin na konju bi bil v primerjavi s tem včerajšnja novica.
Seveda pa je za franšizo bolj kot premierska zasedba nujna predvsem ravno pravšnja prevetritev recepta, tako da gledalec niti v šesto ne dobi pretiranega občutka že videnega. Takšna umetnost ravnoteženja je očitno pisana na kožo režiserju in scenaristu Christopherju McQuarrieju (Osumljenih pet, 1995), ki razume sodobni akcijski žanr in hkrati s pritajenim humorjem naslavlja nekatere ustaljene pripovedne trope. V tem pogledu zadnje nadaljevanje nemogoče misije ne razočara, saj je kinetična koreografija dve uri in pol dolgega nepretrganega akcijskega tobogana resnično osupljiva. Pregone z motorji, avtomobili, helikopterji in peš spremlja fluidna montaža, hkrati pa nam niti v Londonu niti v Kašmirju ni treba poslušati dramatičnih podaljšanih govorov radikaliziranih posameznikov. Zgodba je kljub vsemu formulaična izpeljanka reševanja sveta, a da na terenu že dolgo štejejo le dejanja, so v Hollywoodu ponotranjili celo negativci. Bolj kot besede je pomembno zaupanje, zaradi katerega recimo ne dvomiš o tem, da bo Tom Cruise, viseč s pečine, v zadnji sekundi rešil svet. Pa naj še kdo reče, da franšizi ni znova prislužil dodatnega mandata.
