Jed je tako popularna, da jo ves svet povezuje s Korejci, podobno kot Italijane s špageti ali Nemce s kislim zeljem, Francoze s sirom in Indijce s karijem. Ko je Koreja med vietnamsko vojno priskočila na pomoč Američanom, je korejski predsednik Park Čung Hi od ameriškega Lyndona Johnsona zahteval, naj imajo korejski vojaki na fronti vselej na voljo dovolj kimčija, saj je »ključnega pomena za dviganje morale vsakega Korejca«, hkrati pa dober vir vitaminov. Tako so jed spoznali še Američani, ki si s kimčijem obložijo tudi sendvič, v najhujših dokumentiranih primerih celo pico. Pa tega slednjega raje ne bomo komentirali. Ampak ker gre pravzaprav le za precej dodelano različico kislega zelja, ki je silno priljubljena evropska ozimnica, ni razloga, da kimči ne bi teknil tudi našemu človeku. Vredno je poskusiti, saj je pripraviti kimči razmeroma enostavno, poceni sestavine pa so na voljo v vsaki trgovini. Kot vodilo naj vam služi tokratni recept, zagotovo pa si lahko jed prikrojite nekoliko po svoje, morda z dodatkom radiča. Receptov za kimči je namreč skoraj toliko kot Korejcev. In teh je zares veliko!

Kimči s kitajskim zeljem

Potrebujemo 1,5 kg kitajskega zelja, 0,5 kg redkve ali repe, 60 g grobe morske soli, 4 šalotke, šopek zelenja mlade čebule (zunaj sezone lahko nadomestimo s porom), 1 korenček, 10 strokov česna, 2 žlici sveže naribanega ingverja, 2 žlici mletega rdečega čilija oziroma ostre paprike (delno, a v škodo okusa jo lahko nadomestimo s sladko papriko), nekateri dodajo lonček slanih filetov inčunov (nekateri uporabijo celo vložene ostrige ali repke kozic, ampak vsaj za začetnike bo najbolje, da eksperimentiranje z morskimi sestavinami povsem opustimo), 1 žlico surovih sezamovih semen.

Temeljito operemo zelje in ga vzdolžno narežemo na četrtine. Zmočimo jih z vodo in tudi med listi dobro nasolimo, zlasti pri debelejših steblih. Naložimo jih v široko posodo in pustimo počivati dve uri, pri tem jih vsake pol ure obrnemo in po želji prelijemo s slanico, ki se nabira v posodi. Po dveh urah zelje temeljito operemo pod tekočo vodo, da izperemo sol, in četrtine položimo na rešetko, da se dobro odcedi. Medtem operemo in olupimo redkev ali repo in jo po dolgem narežemo na tenke rezine, te pa na tenke trakove. Zelenje mlade čebule oziroma por sesekljamo. Korenček naribamo ali narežemo na res tenke paličice. Šalotke olupimo, operemo in narežemo na tenke kolobarje. Česen olupimo in stremo. Vse našteto zmešamo v skledi ter dodamo ingver, čili v prahu, inčune (če jih opustimo, je treba omako obvezno dosoliti) in sezam. Vse skupaj temeljito premešamo s toliko vode, da nastane gosta omaka, po potrebi dosolimo. Z omako (vsak list posebej) nadevamo odcejene zmehčane četrtine zelja in vsako posebej oblikujemo v nekakšen zvitek ter položimo v plastično posodo ali ogromen kozarec za vlaganje, ki smo ga prej temeljito umili in osušili. Kimči lahko jemo sveže pripravljen, lahko pa kozarec zapremo in pustimo na sobni temperaturi stati dva ali tri dni, da zelenjava fermentira oziroma se skisa, šele nato ga shranimo v hladilnik. Fermentirano zelenjavo ponudimo kot prilogo h glavnim jedem ali pa jo uporabimo za pripravo različnih jedi.