In ko po rokah premetavamo vroč, pravkar pečen kostanj, zraven pa bodisi od vročine v roki bodisi od večernega mraza poskakujemo, je na trenutke videti, kot bi se tak vroči španski temperament nekako pomotoma naselil v nas. Kostanj, ki ob jesenskih mrzlih in temnih večerih sveže pečen v dlaneh zanesljivo razvedri razpoloženje, je imel nekoč v prehrani našega dela sveta pomembno vlogo – vse do uveljavitve krompirja in koruze. Eno samo kostanjevo drevo je lahko preživelo številno družino, saj je na njem zraslo tudi do dvesto kilogramov plodov. Kostanj so sušili in mleli v kostanjevo moko, iz katere so v zimskem času, ko je primanjkovalo druge hrane, pripravljali različne jedi; številne med njimi so žal pozabljene. Na Korziki so včasih pred vsako poroko pripravili natančno dvaindvajset različnih jedi iz kostanja, ki so jih za srečo postregli mladoporočencema in svatom. Zadnja leta predvsem Francozi in Italijani spet odkrivajo različne okuse kostanja, ki se v različnih oblikah, ne le pečen na ognju, počasi, a zanesljivo vrača tudi na naše mize. Kostanj je med drugim odličen nadomestek za nekatera druga živila. Z njim lahko odlično nadomestimo orehe v potici, po katerih marsikoga peče zgaga. Če v potici polovico orehov nadomestimo s pretlačenim kuhanim kostanjem, se to pri okusu skoraj ne bo opazilo, zgage pa tudi ne bo. Ljubitelji kruha, tudi tisti s celiakijo, si bodo hlebec morda spekli iz kostanjeve moke. V skledo vsujemo moko, naredimo jamico in vanjo vlijemo nekaj toplega mleka z dodatkom masla, kvasni nastavek ter dodamo jajce za vezivo. Nato ugnetemo redko testo, kot za marmorni kolač, ki vzhaja in se peče v namazanem modelu. Pa slan kostanjev štrukelj? Pripravimo ga iz slanega kvašenega testa z dodatkom bučnega olja ali iz krompirjevega testa z dodatkom kostanjevega pireja, nadev pa pripravimo iz pretlačenega kuhanega kostanja z dodatkom smetane, jajc in soli. Zavijemo, skuhamo in zabelimo z maslom in drobnjakom.
Pečen bučni narastek s kostanjem
12 velikih ali ustrezno količino manjših kostanjev, 600 g očiščene buče, 5 dl mleka, 40 g parmezana, pekorina ali zbrinca, 25 g masla, 2 jajci, 2 veliki žlici koruznega zdroba, 2 veliki žlici mandljevih lističev, morsko sol, šopek zelišč (drobnjak, pehtran, peteršilj, luštrek…), po želji še kakšen strok česna in poper ali čili.
Kostanj zarežemo in spečemo klasično na ognju, v ponvi ali pečici. Očiščeno bučo narežemo na večje kocke, mleko pristavimo in zavremo, zelišča po potrebi osmukamo oziroma drobno sesekljamo. Vrelemu mleku dodamo sesekljana zelišča in nakockano bučo, ko ponovno zavre, počasi kuhamo od 15 do 20 minut oziroma toliko, da se buča povsem zmehča. Medtem nastrgamo parmezan oziroma drug trdi sir. Manjši globok pekač namažemo z maslom in pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Kuhane buče odstavimo, jim po želji dodamo česen in čili oziroma poper in jih s paličnim mešalnikom zmešamo v gladko kremo. To pristavimo, dodamo koruzni zdrob in med mešanjem kuhamo tri minute. Bučno kremo odstavimo in nekoliko ohladimo, pečen kostanj pa olupimo in stremo ali sesekljamo. Mlačni bučni kremi primešamo dve žlici nastrganega parmezana in jajci. Dobro premešamo, dodamo strt pečen kostanj in sol. Še enkrat premešamo in zmes nalijemo v z maslom namazan pekač, da sega približno pet centimetrov visoko. Posujemo jo z mandljevimi lističi in s koščki masla ter pekač za 20 minut porinemo v segreto pečico. Pečeno jed narežemo in postrežemo kot samostojno jed skupaj s solato, nemara pa jo ponudimo kot prilogo k pečenki ali zrezkom.
