Štefan Skledar, ki ima bipolarno motnjo, je potreboval kar 12 let, da se je odločil poiskati pomoč. Da je začel svojo bolezen sprejemati, je potreboval še več časa. »Danes sem ne na poti ozdravitve, pač pa na poti sprejemanje samega sebe,« je povedal. Bolezen je prinesla tudi težko prtljago: je invalidsko upokojen, kar pomeni, da mora družina shajati z manjši prihodki, težave sta v času odraščanja imela otroka, saj oče ni kot drugi očetje… »Dvajset let človek trpi in se sooča z nečim, česar ne pozna. Nikjer nisem zaželen, službe ne morem dobiti, težave imam v širši družini,« našteva. Več let je bilo njegovo življenje povsem nefunkcionalno: »V bistvu sem obležal v postelji, ničesar nisem zmogel, drugi okoli tebe pa mislijo, da se pretvarjaš.« Drugim ljudem želi pomagati s tem, da o bolezni govori in jim polaga na srce, naj jo sprejmejo prej, kot jo je on. Občasno so še obdobja, ko se srečuje z globoko potrtostjo in črnogledostjo. Veliko uteho najde v gibanju in prirejanju srečanj umetnikov in oseb s posebnimi potrebami na Zaplani. Trenutno se počuti zelo v redu, vozi avto in upa, da bo to ustvarjalno obdobje trajalo še dolgo.
Javno je o svojih težavah ter kako jih rešuje, spregovorila tudi Maja Kepec. Tudi ona se sooča z bipolarno motnjo. Prvič se je huda duševna stiska pojavila za začetku srednje šole, ko je morala opustiti njej zelo ljubo športno dejavnost, in ob samomoru enega od trenerjev. Neprestano je jokala in po pol leta neznosnega trpljenja so starši, osebna zdravnica in klinična psihologinja v zdravstvenem domu le spoznali, da potrebuje strokovno pomoč, in jo napotili k pedopsihiatrinji. Stanje se je poslabšalo, ko ji je psihiatrinja predpisala zdravila, saj je padla v globoko depresijo. Premagala so je s podporo in strokovno pomočjo. Po dveh letih, ko se ji je stanje izboljšalo, je zdravila opustila, a se je stanje spet poslabšalo. Danes ve, da ji zdravila koristijo in se v času, ko jih uživa, bolezen umakne. Še vedno sodeluje na forumih ljudi s podobnimi težavami, kjer si zagotavljajo medsebojno podporo. Pravi, da lahko živi povsem običajno življenje in je kos vsem nalogam. lo
