Dolga leta zanemarjeni Črnuški bajer je te dni le dočakal osvežitev. Ljubljanska občina oziroma delavci podjetja Želva so nedavno očistili okolico, pokosili travo in obrezali samoniklo drevje. Na občini pravijo, da drugih kratkoročnih posegov letos ne načrtujejo. Na dolgi rok naj bi bila rešitev za bajer, ki je preraščen z invazivnimi rastlinami, poln mulja in alg, smrdi, poleti pa je v njegovi okolici tudi precej več komarjev, kar njegovo zasutje in ureditev parka na njegovem mestu. A ta naložba je zajeten finančni in gradbeni zalogaj.
Bajer občini brezplačno
Ljubljanska občina je postala lastnica bajerja šele aprila letos, potem ko je stečajni upraviteljici družbe Imos predlagala, naj ji na podlagi izločitvene pravice prizna lastninsko pravico. Prenos bajerja, ki se ga je občina v resnici zadnjih nekaj let otepala, je bil tako brezplačen. Ker nihče do nedavnega ni želel prevzeti lastništva nad bajerjem in s tem obveznosti njegovega vzdrževanja, je ta nezadržno propadal. Imos, soinvestitor v dom upokojencev ob bajerju, je v stečaju pristal že leta 2014, lastništva pa sta se od takrat otepala tako ljubljanska občina kot država.
Po občinskem podrobnem prostorskem načrtu, ki je omogočil pozidavo tega območja, sta tako bajer kot njegova brežina javno dobro – po podobnem principu se recimo ob dokončanju večjih stanovanjskih sosesk ločijo ceste in druge javne površine, katerih lastnik postane občina. V primerih vodnih površin je postopek v osnovi podoben, vendar nekoliko zapletenejši. Bajer bi morali po njegovi ureditvi v skladu z zakonom o vodah in pravilnikom o določitvi meje vodnega zemljišča odmeriti in mu določiti status vodnega zemljišča. Nato bi lastništvo in upravljanje bajerja od Imosa prevzela občina ali država. A nič od tega se ni zgodilo, ker sta ti dve vedno našli težavo.
Prebivalci ne nasprotujejo zasutju
Tudi stečajna upraviteljica Imosa Branka Remškar nam je lani, ko smo prvič pisali o tem problemu, povedala, da so ji že ob začetku stečajnega postopka predstavniki Imosa rekli, da se tako ljubljanska mestna občina kot agencija za okolje branita prevzeti bajer, a da pričakuje, da se ji bo z občino na koncu uspelo dogovoriti o prenosu lastništva.
Nekdanji član sveta četrtne skupnosti Franc Ules, ki si že od leta 2012 prizadeva za to, da bi bajer dobil upravljalca, je zadovoljen, da sta se naposled uredili vsaj brežina in okolica bajerja. »Na Snago, ki je prek podjetja Želva poskrbela za čiščenje okolice, sem se že obrnil s prošnjo, da nam razkrijejo načrte za naprej. Problem ostaja predvsem voda, zato smo tudi mi že predlagali, da bi bajer lahko zasuli,« pravi Ules.
