»Kje boš 15. septembra?« je vprašanje, s katerim so nekateri znani obrazi v minulih dneh nagovarjali javnost. Za okoli dvajset prostovoljcev, ki so se v soboto že zgodaj zjutraj zbrali pred manjšo trgovino v Črnučah, je bil odgovor samoumeven. Odločili so se, da bodo del vseslovenske čistilne akcije Očistimo Slovenijo, ki so jo, tokrat zadnjič, kot so zatrdili v sloganu dogodka, organizirali Ekologi brez meja.

S tem so Slovenijo postavili na seznam več kot 150 držav, ki so sodelovale v mednarodni pobudi Očistimo svet in kjer so prav tako 15. septembra pripravili številne čistilne akcije. Prostovoljci so zavihali rokave in s smetmi polnili vreče v domala vseh slovenskih občinah, v Ljubljani je ena od čistilnih akcij potekala v Črnučah.

Največ plastenk, ogorkov in pločevink

»Tukaj so rokavice, ene večje, druge manjše, imamo tudi vreče za smeti. Ko boste končali čiščenje, pa se ne pozabite vrniti na pogostitev,« je skupini, zbrani v Črnučah, z nasmeškom na obrazu razlagal koordinator čistilne akcije v Ljubljani Jože Horvat. Potem je zbrane prostovoljce razdelil v skupine in jih poslal na tri lokacije na območju črnuške četrtne skupnosti. »Že pred časom smo odšli na teren in naredili popis najbolj problematičnih lokacij,« je Horvat ob tem pojasnil izbor lokacij.

Ko so na terenu prečesavali Ljubljano in sestavljali seznam lokacij, ki bi jih lahko očistili v sklopu čistilne akcije, so organizatorji opazili največ gradbenih in nekaj kosovnih odpadkov, hkrati pa so ugotovili, da se v naravi še vedno znajde tudi precej komunalnih odpadkov. In na te so bili udeleženci sobotne akcije še posebej pozorni. Čeprav so se nabrežja Črnušnice in zelenice ob Šlandrovi ulici na prvi pogled zdeli precej čisti, so prostovoljci z izostrenim vidom hitro začeli polniti vreče. V travi so ležale sploščene pločevinke, prazne plastenke, embalaže najrazličnejših prigrizkov in papirnati lončki za kavo, prostovoljci pa za seboj niso pustili niti že povsem razmočenih cigaretnih ogorkov. Nekateri so naleteli tudi na bolj redke »najdbe«: dva polomljena dežnika, še zaklenjeno ključavnico za kolo in kartico zvestobe enega od slovenskih trgovcev, medtem ko so iz grmovja potegnili celo dva večja pločevinasta soda.

Precej dela s pobiranjem plastenk in pločevink so imeli, nekoliko ironično, tudi pred veliko tablo z napisom Odpadkom dajem novo življenje, za katero ima svoje prostore podjetje Dinos, ki se ukvarja z zbiranjem, prevozom in predelavo koristnih odpadkov. Te odpadke običajno odvržejo vozniki tovornjakov, ko čakajo, da zapeljejo na poslopje podjetja, so vedeli povedati domačini.

Črnuče bolj čiste kot pred leti

»Tu sem doma in zdi se mi pomembno, da tudi sam pomagam pri skrbi za okolje. Pred dnevi sem se sprehodil mimo igrišča in opazil kup smeti. Vse sem pobral, nekaj časa je bilo čisto, zdaj pa je spet nasmeteno,« opaža Yaroslav Shlyapnikov. Mladi Rus živi v Ljubljani tri leta, a čistilnih akcij se je udeleževal že v Rusiji. Deževni večer pred sobotno čistilno akcijo je izkoristil za izdelavo posebnega vozička z vrečami za odpadke, ki ga je hitro polnil.

Čeprav so vreče hitro polnili, so domačini zadovoljni, da se stanje z leti izboljšuje. »Še vedno je veliko pločevink in plastenk, ampak v primerjavi s preteklimi leti so Črnuče danes čiste. Tudi osveščenost prebivalcev je večja, vse več gospodinjstev tudi vestno ločuje,« opaža Zdravko Javornik. Dobra tri desetletja so Črnuče dom prostovoljca z dolgo kilometrino, ki je v soboto vodil črnuško skupino.

Čistilnih akcij se je namreč Javornik udeleževal že pred desetletji, ko so prostovoljci Slovenijo čistili pod taktirko Toneta Fornezzija Tofa. »Sem tudi gobar in lovec, tako da sem veliko v naravi. Na terenu vidim, kam vse ljudje odvržejo odpadke,« je do neodgovornega ravnanja nekaterih kritičen Javornik.

Da je Ljubljana zdaj bolj čista kot pred leti, se strinjata tudi Sonja in Ksenja Grahek. Mati in hči sta se v Črnuče pripeljali iz Šiške. »Še bolj bi se morali zavedati, kako pomembna je skrb za okolje,« sta povedali sogovornici, ki sta želeli s svojo udeležbo na čistilni akciji tudi druge spodbuditi, da počistijo za seboj: »Če je okolica čista, je težje biti prvi, ki na tla odvrže smet.«