Računsko sodišče je pod drobnogled vzelo poslovanje občine Šentjernej v letu 2016 in ugotovilo »pomembna neskladja s predpisi«. Nepravilnosti so med drugim ugotovili pri pripravi in izvrševanju proračuna, pri javnih naročilih, zadolževanju, sistemizaciji in zasedbi delovnih mest, najemu poslovnih prostorov občinske uprave. Občini je izdalo negativno mnenje ter ji priporočilo okrepitev notranjih kontrol pri pripravi proračuna, skrbnejšo proučitev vseh poslov pri prevzemanju obveznosti, okrepitev kontrole pri izvajanju javnih naročil, ugotovitev dejanske potrebe po delovnih mestih ter po najemanju zunanjih pravniških storitev. Šentjernejski župan Radko Luzar pravi, da ne gre za nikakršne kršitve zakonodaje. Računsko sodišče ni zahtevalo konkretnih popravljalnih ukrepov, ampak jim je dalo zgolj priporočila, niti ni zahtevalo odzivnega poročila, saj so večino ugotovitev že med postopkom odpravili.
Računsko sodišče navaja nepopolno obrazložitev proračuna, saj ta vsebuje zgolj opisne kazalnike, ne pa tudi fizičnih in finančnih, s katerimi bi merili zastavljene cilje, ter kazalnikov, na katerih temeljijo izračuni in ocene potrebnih sredstev. Na občini so pojasnili, da je bil proračun pripravljen v skladu z zakonom o javnih financah in drugimi podzakonskimi akti ter ob izrecnem upoštevanju proračunskega priročnika finančnega ministrstva. »Kakšni naj bodo opisi in obrazložitve, pa ni nikjer zakonsko predpisano,« odgovarja Luzar.
Sodišče okaralo, inšpektor pohvalil
Med zanimivejšimi ugotovitvami so postopki oddajanja naročil občinskemu javnemu podjetju EDŠ (Ekološka družba Šentjernej) oziroma sklepanju tako imenovanih in-house pogodb, za katere ni treba izvesti javnega naročila. Pri tem bi morala občina po mnenju računskega sodišča prej preveriti cene na trgu, denimo pri gradnji ceste in pločnika ob ulici Staro sejmišče in na Kotarjevi cesti v višini 96.000 evrov ter pri sanaciji ceste Šmarje–Pleterje v vrednosti 155.000 evrov. Na občini so med drugim pojasnili, da je EDŠ pri izdelavi predračunov preveril trg in upošteval tržne cene ter da vrednost izvedenih del ni presegla vrednosti v projektantskem predračunu.
Občina meni, da je izpolnila pogoje za sklenitev in-house pogodb, medtem ko računsko sodišče trdi nasprotno, predvsem zato, ker je izvajalec večino del oddal podizvajalcem. »A takšnimi pogodbami smo prihranili tudi do 30 odstotkov. Ravnanja, ki nam jih očita računsko sodišče, niso nezakonita, ampak so zakonsko dopustna,« odgovarja Luzar.
»Zanimivo pa je, da nam je za popolnoma isto stvar, to je Kotarjevo cesto in sejmišče, inšpektor za porabo proračunskih sredstev dal pozitivno mnenje glede naročil, saj da gre za lep primer, kako prihraniti nekaj proračunskega denarja.«
Pravne svetovalce najemali zunaj hiše
Med izdatki občine so računsko sodišče zmotili tudi tisti za odvetniške in svetovalne storitve, teh je bilo v letu 2016 za dobrih 38.000 evrov, med drugim za odvetniško družbo Matoz ter inštitut za plače in delovna razmerja Idealis. Po mnenju računskega sodišča bi lahko večino del, ki sta jih opravila odvetniška družba in inštitut, opravil uslužbenec občine.
Toda, kot so pojasnili na občini, to ni bilo mogoče, saj je bila uslužbenka za pravne zadeve odsotna, strokovno pomoč pa so potrebovali tudi pri zastopanju občine v nekaterih primerih. »Če občina ne bi najela zunanjih odvetniških in svetovalnih storitev na omenjenih področjih, bi lahko ogrozila gospodarno ravnanje in si zmanjšala možnosti za uspešno zastopanje svojih pravic,« so še pojasnili na občini.
Kot zaključuje šentjernejski župan Radko Luzar, je občina z javnimi sredstvi ravnala gospodarno. »Mnenje računskega sodišča ne odraža popolnosti stanja glede racionalne in transparentne porabe javnih sredstev. Pri podrobnejšem pregledu bi prepoznali, da je velik del proračunskih sredstev občina celo privarčevala. S tem lahko vsakršen morebitni očitek, da je bil denar porabljen za kaj drugega kot za občinsko dobrobit, ovržen.«
