Ob evropskem letu kulturne dediščine so na pročelju stavbe v mestnem jedru Novega mesta, kjer danes domuje Glasbena šola Marjana Kozine, odkrili ploščo v spomin na ustanovitev novomeške gimnazije. Marija Terezija je na pobudo meščanov gimnazijo ustanovila avgusta 1746, 3. novembra istega leta pa se je začel pouk prve generacije, vpisanih je bilo 66 učencev. Šele leta pozneje so gimnazijo dobili na Dunaju in drugod.
Novomeška gimnazija je najstarejša izobraževalna ustanova z neprekinjenim delovanjem na Slovenskem. Kot je dejal dr. Miha Japelj, član novomeškega odbora za promocijo kulturne dediščine, spominska plošča predstavlja tudi globok spomin na vztrajne, domoljubne in trmaste Novomeščane, ki so uspeli prepričati takratno avtro-ogrsko oblast in Marijo Terezijo, da je prav v Novem mestu ustanovila prvo gimnazijo v vsej monarhiji.
Kot je v ustanovni listini zapisala tedanja cesarica, je prvo gimnazijo v Habsburški monarhiji ustanovila v Novem mestu zato, da bi naredila nekaj koristnega za revne meščane in da bi tudi okoliška mladina na ta način dobila priložnost, da jo vzgajajo v verskem nauku in krepostih ter jo poučujejo v nižjih razredih z manjšimi stroški. Prvi učitelji so bili frančiškani, ki so bili takrat najbolj učeni ljudje v mestu.
Gimnazijo so frančiškani upravljali in v njej poučevali skoraj 130 let. Leta 1870 je gimnazija po cesarjevem odloku postala državna šola in država je nastavila laičnega ravnatelja in profesorje. Frančiškani, ki so izpolnjevali določene pedagoške pogoje, pa so tudi še lahko poučevali. Leta 1912 se je gimnazija preselila v stavbo v Seidlovi ulici, kjer deluje še danes.
Pomembni Slovenci z novomeške gimnazije
V več kot 270-letni zgodovini gimnazije so se na njej šolala številna pomembna imena iz vrst znanstvenikov, profesorjev, umetnikov, raziskovalcev, pisateljev. »Pogosto se pošalim, da v svetu skoraj ni pomembnejšega človeka od tistega, ki je hodil v šolo v Novem mestu,« dodaja Japelj. »Natanko pred stotimi leti so na novomeški gimnaziji maturirali Leon Štukelj, Anton Podbevšek in Miran Jarc. Novo mesto je že pred časom prepoznalo njihov doprinos in po njih poimenovalo pomembne ustanove v mestu. Da gre za najstarejšo izobraževalno ustanovo z neprekinjenim delovanjem, je resnično velika vrednost. Gimnazija Novo mesto praznuje leto kulturne dediščine, neskromno pa lahko rečemo, da je tudi sama kulturna dediščina,« dodaja ravnateljica gimnazije Mojca Lukšič. Novomeško gimnazijo je v 272 letih končalo več kot 12.000 dijakov in dijakinj, med najbolj zvenečimi imeni pa so poleg že omenjenih Oton Župančič, Ivan Tavčar, Simon Jenko, Dragotin Kette, Slavko Grum, Josip Plemelj, Pino Mlakar in Božidar Jakac.
