Ena od hišnih preiskav, ki jih je Nacionalni preiskovalni urad (NPU) v četrtek izpeljal na območju Ljubljane, Maribora, Kopra ter na Hrvaškem, je potekala tudi v Telekomu Slovenije. Da so preiskovalci na njihovem sedežu v četrtek »prevzeli želeno dokumentacijo v skladu s sodno odredbo«, so za časnik Večer potrdili tudi v podjetju samem. Po navedbah hrvaškega časnika Jutarnji list je med petimi slovenskimi osumljenci namreč tudi danes že upokojeni nekdanji član uprave Telekoma Zoran Janko. Ta naj bi pred leti (tesno) sodeloval z umaškim podjetnikom Sandrom Stipančićem, ki je osumljen, da je iz Telekoma, katerega večinski lastnik je še vedno država, jemal sredstva oziroma naj bi za Janka pral denar, še piše Jutarnji list. Po njihovih neuradnih informacijah je omenjena dvojica Telekom v letih 2015 in 2016 oškodovala za skoraj milijon evrov pod krinko domnevnih storitev offshore firme Barnes & Bell s sedežem v Londonu, za katere se še ugotavlja, ali so bile dejansko izvedene. Hrvaški preiskovalci podjetnika iz Umaga sumijo še, da je manjše zneske (od nekaj deset pa do sto tisoč evrov) na londonsko firmo nakazal še iz več drugih slovenskih podjetij, ki jim je izdal fakture za neobstoječe storitve, a ne navajajo, za katera podjetja naj bi šlo.
Kakšna je bila torej pot denarja? V podjetju so denar nakazali na londonski Barnes & Bell za storitve, ki jih ni bilo, s čimer so se izognili delnemu plačilu davka na dohodek in DDV. Z računa firme v Londonu so nato dvignili gotovino, ki je pristala v rokah podjetnikov, Stipančić pa je del denarja obdržal kot provizijo. Po podatkih hrvaških preiskovalcev so bili med strankami, ki so sicer prihajale z vsega sveta, tudi slovenski podjetniki. Po poročanju Večera so ti denar za neopravljene storitve nakazovali prav na račun Barnes & Bell, ki pa je trenutno v postopku likvidacije.
Za prestop Jedvaja Dinamo plačal 1,5 milijona evrov
Stipančića so skupaj s hrvaškim nogometnim menedžerjem Zdravkom Mamićem sicer aretirali že novembra 2015 zaradi suma zlorabe položaja, davčnih utaj in pranja denarja pri prestopih nogometašev. Obtožnica v tem primeru še čaka na potrditev na osiješkem sodišču. Ob pomoči podjetnika Igorja Krote in Mamićevega sina Maria naj bi dvojica po svetu ustanavljala offshore podjetja, prek katerih naj bi prali denar. Po navedbah Jutarnjega lista je Dinamo leta 2014 in 2015 na račun firme Barnes & Bell nakazal 1,5 milijona evrov za del prestopnega plačila za nogometaša Tina Jedvaja, še prej pa so na podjetje prenesli ekonomske pravice na 50-odstotni delež od prihodnjih transferjev Jedvaja, ki je medtem postal tudi hrvaški reprezentant. Ker so ga Romi prodali za pet milijonov evrov, bi morali londonskemu podjetju skupno nakazati 2,5 milijona, od katerih so milijon ostali dolžni. Po pisanju hrvaškega časnika je Stipančić na podoben način pridobival denar tudi za nekatere druge hrvaške in slovenske podjetnike.
Na policiji so v četrtek povedali le, da so si storilci s kaznivimi dejanji v Sloveniji pridobili okoli 1,6 milijona evrov premoženjske koristi. Za zdaj tudi ni jasno, ali bo šest osumljencev v primeru (pet slovenskih državljanov in enega hrvaškega) obravnavalo slovensko pravosodje ali pa bodo Hrvata Stipančića slovenski organi prepustili svojim hrvaškim kolegom.
