Italija v fokusu

Danes se že bolje vidi, koliko svoje volje in predvolilnih obljub je ta vlada zmožna udejanjiti in uveljavljati tako pri migracijski politiki kot pri javnih financah. Morda se od daleč z vidika običajnega opazovalca na evropskih delniških trgih niti ne vidi, kolikšen je vpliv italijanskega delniškega trga. Toda če postavimo evropske delniške trge ob bok ameriškemu, kaj hitro opazimo, da je evropski delniški trg začel zaostajati za ameriškim prav po oblikovanju nove vlade v Italiji. Od takrat sta namreč italijanski delniški in obvezniški trg precej na radarju vlagateljev predvsem zaradi nezaupanja do nove vlade, pri čemer je še najbolj na udaru finančni sektor. Res je, da novo poglavje v Italiji sovpada z nastajanjem še enega tveganja v Evropi, katerega izvor so ZDA. Gre za trgovinsko vojno, ki se zaostruje predvsem v odnosih med ZDA in Kitajsko, vendar jo čutijo tudi evropski delniški trgi, saj so trgovinsko precej povezani s Kitajsko, ki jo s strani ZDA doletavajo vse večje uvozne dajatve, na katere Kitajska ob neuspešnih pogajanjih z ZDA odgovarja bolj ali manj le še s povračilnimi ukrepi. Vsekakor pa bi bil lahko to izziv za Evropo, da to izkoristi z okrepitvijo trgovine s Kitajsko. Če se vrnemo k Italiji, so informacije in sporočila, ki prihajajo iz vladnih vrst, precej neposredni in za finančne trge pretežno neprijetni. Zunanji minister in prvi mož Severne Lige Mateo Salvini je denimo negativno reakcijo trgov na sprejetje višjega primanjkljaja od pričakovanega v načrtovanem proračunu pospremil s pričakovanji, da se bodo morali trgi enostavno prilagoditi njihovemu delovanju in ne obratno. Namreč, ob zadnjem usklajevanju proračuna za naslednja leta se je izkazalo, da je finančni minister, ki je še edini v novi vladi, ki uživa zaupanje vlagateljev, enostavno moral popustiti pri odločitvi glede proračunskega primanjkljaja za leto 2019. Takšna dejanja in retorika zagotovo niso pomirjujoči za vlagatelje, zato je pričakovati, da dokler bosta Salvini in Di Maio tako brezkompromisno krmarila italijansko barko in brez posluha do finančnih trgov, bo plovba te barke verjetno še naprej burna. Dokler je gospodarska rast, čeprav nizka, in gospodarstvo v obratih, se hitro dvigovanje obrestnih mer še ne pozna v ekonomskih številkah. Toda večji izziv za državo postane takrat, ko se ta trend nadaljuje, hkrati pa se zniža oziroma ustavi gospodarska rast.