Več kot 147 milijonov brazilskih volilcev je prejelo poziv, naj se v nedeljo udeležijo volitev za novega predsednika države. Izbirali bodo lahko med 13 kandidati raznih političnih barv in veroizpovedi. Volilna kampanja je zaradi ekonomske krize, korupcije, dvomljivega ravnanja sodne oblasti in splošnega nasilja potekala v precej napetem ozračju. Po ocenah javnomnenjskih raziskav pa v prvem krogu noben kandidat ne bo dobil potrebnih 50 odstotkov plus en glas za izvolitev. Hkrati bodo potekale tudi volitve kongresa.
Trije kandidati nad desetimi odstotki
Po podatkih agencije Ibope pred nedeljskimi volitvami z 31 odstotki podpore vodi 63-letni Jair Bolsonaro, skrajno desni kandidat Socialno liberalne stranke. Na drugem mestu je 55-letni Fernando Haddad, kandidat levičarske Delavske stranke (PT), ki mu pripisujejo 21-odstotno podporo. Haddad je v začetku septembra nadomestil prvopredlaganega kandidata PT, nekdanjega predsednika Luiza Inácia Lulo da Silvo, potem ko je vrhovno sodišče temu prepovedalo nastop na volitvah, ker je bil obsojen zaradi korupcije. Tretje mesto z 11 odstotki glasov v anketi zaseda Giro Gomes iz Demokratske delavske stranke (PDT). Nobeden od preostalih kandidatov naj ne bi dosegel desetodstotne podpore.
Levičarju dobro kaže
Haddadu, ki je sicer malo manj znan politik in je široko podporo volilcev podedoval od še vedno priljubljenega Lule da Silve, ankete napovedujejo velike možnosti, da postane novi predsednik Brazilije v drugem krogu, ki bo predvidoma 28. oktobra. Možnost njegove izvolitve je toliko večja zaradi skrajnih stališč Bolsonara, ki so skregana z demokracijo in današnjimi civilizacijskimi normami, kar vzbuja strah ne samo na levici, temveč tudi med liberalci. Ne gre za skrajnega populista, temveč predstavnika tako imenovane antipolitike. Bolsonaro je namreč privrženec vojaške diktature, metod mučenja, rasist, skrajni šovinist in homofob, ki odkrito zagovarja nasilje nad najbolj ranljivimi v družbi, kot so ženske, domorodci, temnopolti, istospolno usmerjeni in revni kmetje. Pred dnevi je britanski The Economist zapisal, da pomeni najnovejšo grožnjo za Latinsko Ameriko. Zato so Bolsonarovi privrženci revijo označili kot The Communist.
Grožnje z vojaškim udarom
Bolsonara je med kampanjo z nožem napadel mentalno prizadet moški na volilnem zborovanju 6. septembra, odtlej pa je okreval. V kampanjo se je vrnil v svojem značilnem slogu z izjavo, da ne bo priznal nobenega drugega rezultata kot samo svojo zmago. Dejal je, da Haddadu, če zmaga v drugem krogu, oborožene sile sicer ne bodo preprečile prevzema oblasti, bodo pa posredovale ob njegovi prvi napaki. Upokojeni general Hamilton Mourao, ki je Bolsonarov kandidat za položaj podpredsednika, pa je v intervju za televizijsko mrežo Globo News izjavil, da bo s pomočjo oboroženih sil izpeljal državni udar, če bo to potrebno oziroma če bo Haddad izvoljen za predsednika. Opazovalci so ob tem opozorili na skrb zbujajoče dejstvo, da se poveljstvo brazilske vojske na njegove izjave ni odzvalo.
»On ne«, o Bolsonaru pravijo ženske
Kot nekdanji kapetan je Bolsonaro za ožje sodelavce izbral 117 vojakov, večinoma upokojenih generalov. Vojsko obožuje, a ji zameri, da ni v obdobju brazilske diktature (1964–1985) pobila vsaj še 30 tisoč več ljudi, kot je izjavil. V politiki je že 27 let kot poslanec zvezne države Rio de Janeiro. Sprva je veljal za klovna, ko pa se je po letu 2014 politična in ekonomska situacija zaostrila, je postal duh, pravijo njegovi nasprotniki. Predlagal je red in disciplino, temelječa na nasilju, represiji in razredni hierarhiji.
Širšo podporo najbogatejšega in srednjega sloja ter mlajših od 34 let in pripadnikov evangelistične veroizpovedi, med katere se tudi sam uvršča, mu je prinesel diskurz, naperjen proti tradicionalnim strukturam moči, korupciji in rekordnemu porastu nasilja. Toda ne pri ženskah, ki predstavljajo več kot polovico brazilskega volilnega telesa. Žensko gibanje, ki je nastalo spontano pred mesecem dni, je prek družbenega omrežja prejšnjo soboto organiziralo množične shode proti Bolsonaru z geslom »on ne«. Potekali so v 30 večjih mestih, udeležilo pa se jih je okoli tri milijone ljudi, pretežno žensk.
