Papež Frančišek je na vatikanskem Trgu svetega Petra s slovesno mašo odprl štiritedensko posvetovanje škofov z vsega sveta o mladih, njihovi veri in zaznavanju poklicanosti (za kateri koli poklic, ne le duhovniškega). Tokratna sinoda, kot se imenuje zborovanje škofov, poteka po novem velikem valu razkritij o spolnih, predvsem pedofilskih škandalih v Katoliški cerkvi. Vsekakor se Cerkev brez obravnavanja tega problema ne bo mogla približati mladim.
Neuslišani predlog o preložitvi sinode
Zelo konservativni kardinal Charles Chaput, glavni nadškof Pensilvanije – kjer je avgusta prišlo na dan, da je v zadnjih 60 letih več kot 300 duhovnikov spolno zlorabilo več kot tisoč otrok –, je celo pozval papeža, naj se sinoda o mladih preloži in naj Vatikan raje pripravi sinodo o preprečevanju spolnih zlorab. Pomožni škof Rob Mutsaerts, ki bi moral priti v Rim kot predstavnik Nizozemske, pa je zavrnil sodelovanje na sinodi, ker ta po njegovih besedah nima »kredibilnosti«. Glavni razlog naj bi bil ta, da papež ni odgovoril na nedavno zahtevo konservativnega nadškofa Carla Marie Vigana, naj odstopi, ker naj bi leta 2013, ko je Frančišek vedel za vse spolne zlorabe kardinala Theodorja McCarricka, tega izbral za svojega svetovalca. »Za božjo voljo, govorili bomo o mladih, kot da je vse v redu,« je dejal pomožni škof.
V Rimu je zdaj zbranih 267 škofov. V razpravah na sinodi bo lahko sodelovalo tudi več deset strokovnjakov in predstavnikov drugih ver ter 36 mladih, ki pa ne bodo imeli glasovalne pravice. Za predsedujoče sinode je papež imenoval kardinale iz Iraka, z Madagaskarja, iz Mjanmara in Papue Nove Gvineje.
Navdušeno ploskanje tisočev na Trgu svetega Petra v Rimu pa je sledilo papeževemu pozdravu dveh kitajskih škofov. Prvič v zgodovini ima namreč na sinodi tudi celinska Kitajska svojega predstavnika – pravzaprav dva. To je že učinek nedavnega sporazuma med Vatikanom in komunistično kitajsko vlado.
Iz Slovenije nadškof Cvikl
Edini slovenski predstavnik je mariborski nadškof Alojz Cvikl, ki dobro pozna mlade, saj je med drugim učil verouk na šentviški škofijski klasični gimnaziji. Za slovensko oddajo Radia Vatikan je dejal: »Cerkev na Slovenskem se spreminja, duhovniki se starajo, nimamo mladih kaplanov. Včasih so bili kaplani tisti, ki so v župnijah imeli kot prvo poslanstvo delo z mladimi. Bili so med njimi, živeli z njimi, hodili z njimi, zdaj pa je tega zaradi starosti duhovnikov vedno manj in tako so župnije, kjer teh mladinskih skupin skoraj ni več.« Sam poskuša rešiti problem tudi tako, da je imenoval posebnega župnika za študente. Za TV Odmeve pa je poudaril, da mladi od Cerkve pričakujejo, da jim bo prisluhnila, da bo dialoška in iskrena ter da bo sposobna priznati svoje napake in stranpoti (pri čemer je mislil predvsem na pedofilske škandale), s čimer naj bi »se spet prerodila in postala moralna avtoriteta«, predvsem pa »vredna zaupanja«.
Ukrepanje proti zlorabam je prvi, nujni korak do mladih
Papež je škofe ob začetku sinode pozval, naj ne padejo v skušnjavo moraliziranja in elitizma ali abstraktnih ideologij, ki ne ustrezajo realnosti ljudi. Mlade (za sinodo so to tisti od 16 do 29 let) naj gledajo »naravnost v obraz in v situacijah, v katerih so«, je dal napotke škofom.
Čeprav je uradni naslov sinode Mladi, vera in poklic, se škofi med njo ne bodo mogli izogniti spolnim škandalom. V zadnjih mesecih so ti prišli na dan v velikem številu predvsem v Čilu, Nemčiji, Združenih državah in Avstraliji. Mnogi pa se bojijo, da je to samo vrh ledene gore, saj je pedofilija še vedno tabu tema v Afriki, Aziji in večjem delu Latinske Amerike pa tudi na primer na jugu Italije. Tako se zdi, da vsa razsežnost spolnega zlorabljanja otrok v Katoliški cerkvi po svetu še ni odkrita. V Vatikanu bi se morali zavedati, da je odločno ukrepanje na tem področju pogoj za ponovno pridobitev zaupanja mladih.
