Vidno ganjen ob poročilih o tamkajšnji usodi katoliških duhovnikov za časa komunizma se je papež Frančišek s sedanjimi škofi pogovarjal tudi o možnosti, da se jih razglasi za mučenike in blažene. »Ste otroci mučenikov,« je dejal zbranim duhovnikom in redovnikom v katedrali v Kaunasu, potem ko je med maševanjem pred približno sto tisoč verniki glavno sporočilo namenil spominu na uničenje vilenskega geta. Prav na današnji dan leta 1943 so namreč nemški okupatorji iz starega dela tega mesta odpeljali v deportacijo in gotovo smrt zadnje židovske prebivalce, papež pa je dejal, da bi morali prav zaradi dogajanja med drugo svetovno vojno pravočasno prepoznati vsak »novi vznik takšnega pogubnega ravnanja« ter dodal, da so generacije, rojene po holokavstu, izpostavljene nevarnosti, da znova podležejo tem ideologijam.
Frančišek je obisk ob Baltiku začel v soboto in se tedaj srečal z litovsko predsednico Dalio Grybauskaite, drugimi vladnimi predstavniki in delegacijo civilne družbe. Danes se bo mudil v Latviji, obisk pa bo jutri sklenil v Estoniji, ki je ena najbolj sekularnih držav v Evropi, manj kot tretjina prebivalstva pripada kakšni religiji, za katolika pa se izreka le 0,5 odstotka Estoncev. Vrhunec njegovega obiska bo tako danes, ko bo v vzhodnem latvijskem mestu Agloni, ki velja za enega najpomembnejših verskih središč v državi, vodil mašo.
Po razpadu Sovjetske zveze se je pred četrt stoletja v treh državah, ki jih zaznamujeta etnična in verska barvitost, mudil papež poljskega porekla Janez Pavel II. Ob tokratnem, ki sovpada s stoto obletnico njihove prve samostojnosti pred sovjetsko nadvlado, je sedanji papež dejal, da so ob Baltiku ljudje »živeli v medsebojnem miru, dokler ni prišla totalitaristična ideologija ter pozitivne vrednote zamenjala za širjenje nasilja in nezaupanja«.
