Povezava vprašanja o spremembi državnega imena s članstvom v Evropski uniji in Natu ni prinesla želenega učinka pri odločanju Makedoncev o tem, ali bodo po novem Severni Makedonci. Posvetovalnega referenduma se je udeležila le tretjina volilcev, kolikor jih je zapisanih v dodobra neurejenih volilnih imenikih, očitno tistih, ki so prepričani, da je bila grška blokada pri vstopanju v evroatlantske povezave glavna ovira državnemu razvoju. Slednji so z 91,2-odstotno podporo dali premierju Zoranu Zaevu priložnost, da bitko za spremembo državnega imena in s tem makedonske ustave v skladu z junijskim dogovorom z grškim kolegom Aleksisom Ciprasom nadaljuje v parlamentu, kjer potrebuje še vsaj deset glasov opozicijske VMRO-DPMNE, od katere pričakuje, da bo spoštovala glas tistega manjšega dela volilcev, ki so se nedeljskega referenduma vendarle udeležili.
Možnost izrednih volitev
Zaev je po objavi zanj neugodnega rezultata dejal, da bo v nekaj dneh znano, ali obstaja možnost za dogovor z opozicijo o potrebni dvotretjinski parlamentarni podpori za ustavne spremembe. Pogovore z VMRO-DPMNE bo začel že danes, če bodo neuspešni, pa je že omenil možnost predčasnih volitev, ki bi po poročanju makedonske tiskovne agencije lahko bile že novembra. Odločilnih naj bi bilo naslednjih deset dni, v katerih bo poskušal pridobiti podporo najmanj 80 poslancev 120-članskega parlamenta, glede izrednih volitev pa Zaevu in njegovi SDMS skupaj s sedanjimi koalicijskimi partnerji ankete napovedujejo zadostno podporo, da bi imeli v prihodnjem sklicu 85 namesto sedanjih 71 poslancev, med katerimi dva nista podprla sporazuma z Makedonijo, preden je njegov podpis zavrnil državni predsednik Gjorgje Ivanov.
Kako odmisliti bojkot
Ivanov je tudi pred referendumom javno napovedal, da se ga ne bo udeležil, in s to potezo podprl bojkot, ki je na koncu odplaknil njegovo veljavnost, saj se je zanjo zahtevala vsaj 50-odstotna udeležba volilcev, ki jih je po že omenjenih neurejenih seznamih približno 1,8 milijona v primerjavi z manj kot milijonom in pol, kolikor jih je bilo povabljenih na referendum o samostojnosti Makedonije leta 1992. Udeležba je bila tako nekaj manj kot 37-odstotna, vlada in precejšen del evropske politične javnosti pa ga kljub temu označujeta za uspešnega, ker jima je zaradi skoraj 92-odstotne podpore EU in Natu po godu. Premierja Grčije in Makedonije Zaev in Cipras sta tako že napovedala, da se bosta naprej zavzemala za spremembo državnega imena Makedonije, slednji pa je ob tem pozdravil odločnost in pogum Zaeva, da nadaljuje s temi prizadevanji. »Pozdravljam odgovor da na referendumu in pozivam vse voditelje in stranke, da se konstruktivno in odgovorno vključijo v uresničevanje te zgodovinske priložnosti,« pa je v tvitu po objavi rezultata zapisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Dodal je, da so vrata Nata odprta, da pa morajo biti izvedene vse nacionalne procedure. Tistim, ki so prišli na referendum, je čestital tudi Johannes Hahn, evropski komisar za širitev. Ne da bi komentiral nizko udeležbo, je pozval makedonske voditelje, naj spoštujejo referendumsko odločitev. Neudeležba je razveselila grškega obrambnega ministra Pavlosa Kamenosa, ki je nasprotoval Ciprasovemu dogovoru in med drugim dejal, da je bil deležen glasnih kritik, ko je govoril, da bo referendum propadel, zdaj pa je 68 odstotkov Makedoncev potrdilo njegove napovedi. Evropski poslanec iz Slovenije Ivo Vajgl, uradni poročevalec evropskega parlamenta za Makedonijo, je v sporočilu za javnost izpostavil, da izid referenduma razkriva protisloven položaj v makedonski politiki, Lojzeta Peterleta, ki je predsednik delegacije odbora za odnose z Makedonijo v evropskem parlamentu, pa izid oziroma neudeležba na referendumu ni presenetila.
