Sicer pa javnomnenjske raziskave in ocene analitikov nekoliko več možnosti za uspeh dajejo zagovornikom spremembe imena. Po oceni profesorja Vlada Bučkovskega, nekdanjega premierja in notranjega ministra, bo od nekaj več kot 1,3 milijona volilcev za spremembo glasovalo več kot 700.000 volilcev, kar bi bilo glede na dokaj veliko število neodločenih dovolj za zmago predloga vlade Zorana Zaeva.
Velja omeniti, da je sprememba imena spretno skrita v referendumskem vprašanju: Ali ste za to, da Makedonija vstopi v EU in Nato na temelju sporazuma z Grčijo o imenu, zato mu mnogi oporekajo veljavnost, ker je vprašanje netransparentno, kritizirajo pa tudi vlado, ki je z državnimi sredstvi financirala kampanjo za sprejetje sporazuma.
Toda prvi spopad pristašev in nasprotnikov bo potekal glede višine udeležbe. Da bi bil referendum sploh veljaven, se ga mora udeležiti več kot 50 odstotkov volilcev. Zato nasprotniki, zavedajoč se, da višja ko bo udeležba, večja verjetnost je, da zmagajo zagovorniki spremembe imena, pozivajo k bojkotu referenduma. Med njimi je celo predsednik države Gjorge Ivanov.
Je pa referendum samo prvi korak na dolgem maršu. Če referendum uspe, čaka zagovornike spremembe imena spopad v parlamentu, kjer bo treba dobiti dvotretjinsko podporo, saj gre za ustavno spremembo. Bo pa možnost za uspeh toliko večja, kolikor večja bo podpora Makedoncev novemu imenu, ki naj bi odpravilo več kot četrt stoletja dolg spor z Grčijo in tako odškrnilo vrata najprej Natu in potem EU. Mnogi menijo, da je to previsoka cena za članstvo v teh zvezah, saj si je članstvo treba zaslužiti z demokratičnim in gospodarskim napredovanjem, ne pa odpovedovanjem delu nacionalne identitete.
