Ko je vodja Gibanja petih zvezd zapuščal palačo Chigi po večurnih pogajanjih o novem italijanskem proračunu, so pred poslopjem privrženci Luigija Di Maia že slavili. »Danes je zgodovinski dan! Danes se Italija spreminja! Prvič je država na strani ljudi. Prvič jim ne jemlje, temveč daje,« je na svoji strani na facebooku zapisal Di Maio. Medtem ko sta najpomembnejša moža italijanske koalicije v Rimu slavila »proračun sprememb«, je odločitev italijanske vlade, da bo v proračunskem obdobju od leta 2019 do 2021 zaradi novih socialnih projektov dosegla proračunski primanjkljaj v vrednosti 2,4 odstotka BDP, sprožila alarm pri vlagateljih in pri evropski komisiji. Novi italijanski proračun, ki ga je potrdila vlada, z njim pa se morata strinjati še parlament in evropska komisija, namreč ne bo več varčevalen. Povsem je usmerjen v izpolnjevanje predvolilnih obljub Gibanja petih zvezdic in Severne lige. Gre za dolgoročni odmik od varčevalno naravnega proračuna, s katerim je hotela prejšnja vlada manjšati gromozansko zadolženost države.
Negativni odzivi finančnih trgov
Še pet minut pred dvanajsto so v četrtek italijanski koalicijski partnerji z nadstrankarskim tehnokratskim finančnim in gospodarskim ministrom Giovannijem Trio iskali soglasje, kakšen proračun naj druga najbolj zadolžena država evrskega območja slednjič sprejme. A vsi poskusi Trie, da bi koalicijski stranki prepričal o manjših proračunskih apetitih, so spodleteli. Tria, ki naj bi ga predsednik Sergio Matarella celo prosil, naj ne odstopi, da tako ne bi finančnim trgom poslali negativnega sporočila, je slednjič privolil v vse zahteve Luigija Di Maia in Mattea Salvinija.
Vendar je bil napovedani proračunski primanjkljaj zadosten razlog, da so se finančni trgi odzvali s podobno velikim nelagodjem kot evropska komisija. Sledile so namreč številne prodaje desetletnih italijanskih obveznic, do deset odstotkov vrednosti so izgubile tudi delnice italijanskih bank, zvišal se je zahtevani donos za nakup državnih obveznic, rekordno pa se je v primerjavi z zadnjimi tremi tedni povečala razlika med donosom nemških in italijanskih obveznic (spread), in sicer na 256 točk.
Moscovici: ne želimo konflikta z Italijo
Alarmi se niso oglasili zgolj na borzah, temveč tudi v Bruslju. Kar štirikrat večji primanjkljaj od tistega, ki ga je za prihodnje leto še napovedovala nekdanja socialdemokratska vlada Mattea Renzija, je evropskega komisarja za gospodarstvo in finance Pierra Moscovicija pripeljalo do poziva Italiji k vzdržnosti pri povečevanju zadolžitve. Dolg Italije po njegovih besedah ostaja »eksploziven«. Kajti večje zadolževanje pomeni, da hitreje naraščajo obresti, prav tako je vse težje odplačevanje starih dolgov, posebno če se pojavi nova finančna kriza. Nezmožnost odplačevanja dolgov Italije pa bi utegnilo v krizo posrkati tudi evrsko območje, kar je temeljni razlog, da Bruselj posebej pozorno opazuje proračunsko dogajanje v Italiji.
Komisija bo sedaj predlog italijanskega proračuna dobila v presojo do 15. oktobra. Nato se bo morala odločati, ali je primeren oziroma uravnotežen. Še nikoli se komisija ni odločila za »finančno jedrsko opcijo« in proračun zavrnila, temveč je države opozarjala le na proračunska neravnotežja oziroma na problematične dele. Preučitev italijanskega proračuna bo končana do konca novembra. »Evropska komisija nima interesa za konflikt z Italijo. Prav tako nimamo interesa, da Italija ne sprejema pravil in svojih dolgov ne zmanjšuje,« je dejal Moscovici.
Di Maio, Salvini in tudi premier Giuseppe Conte so bili prav nasprotno nad novim proračunom zelo navdušeni. V njem so namreč obstale vse zahteve Gibanja petih zvezd in Severne lige: pokojninska reforma z možnostjo hitrejšega upokojevanja, temeljni dohodek 780 evrov za najrevnejše sloje družbe in krepko zniževanje DDV.
