Italijani kavo uživajo na poseben način. Ne posedajo ob mizah in velikih skodelicah kave z mlekom, dokler se ne shladi, ampak najraje naročijo espreso, ki ga izpijejo na mah. Običajno ne da bi sedli, za pultom, potem ko si z vpitjem priborijo pozornost natakarja, ki jih nato tudi takoj postreže. Espreso stane okoli evro, spijejo jih tudi do pet na dan, tisti, ki jim je predolga celo kratka kava, pa se odločajo za ristretto, v katerem je enaka količina kave, a le polovica vode, kot je najdemo v običajnem espresu, kar pomeni, da je je tako rekoč za pljunek.
Zaradi vseh teh razlogov je razumljivo ogorčenje večine Italijanov ob prihodu prvega Starbucksa v Italijo. Upirali so se mu dolgo, a je ameriška veriga kavarn iz Seattla na koncu dosegla svoje ter več kot 27.000 Starbucksovim kavarnam po svetu dodala še eno v Milanu. Kava v Starbucksu je popolno nasprotje italijanskega espresa in vsak, ki prisega na dobro kavo, ki pride do izraza šele, ko jo pijemo brez dodatkov, bo brez trohice obotavljanja zatrdil, da je tudi najboljša kava iz Starbucksa slabša od espresa iz katerega koli bara v Italiji. Stranke Starbucksa svojo kavo veliko pogosteje kot v porcelanastih skodelicah pijejo na poti, v kartonastih kozarcih, ponekod celo s slamico, količina kave pa je veliko večja od običajne skodelice kave ter lahko doseže tudi do pol litra. Enako je neprimerljivo višja cena, saj bo majhna, a za naše razmere še vedno velika kava brez dodatkov stala okoli dva evra, velika pa z dodatki lahko nanese tudi do pet evrov.
Čez dan kavarna, zvečer aperitiv bar
Milanski Starbucks je kavarna, ki je hkrati tudi pražarna, kakršno ima Starbucks samo še v domačem Seattlu in Šanghaju na Kitajskem, ki je poleg Amerike največji Starbucksov trg na svetu.
Pražarna, kakršno so odprli v Milanu, je veliko večja od običajnih Starbucksovih kavarn, odprli pa so jo na milanskem trgu Cordusio, v zgradbi stare pošte, ki je impresivna tako zunaj kot znotraj. Reserve Roastery Milan bo, kot pravijo pri Starbucksu, šele začetek verige Starbucksov v Milanu, saj jih bodo v italijanski prestolnici mode do konca leta odprli še nekaj. Italijani pa so skeptični. In to kljub dolgi vrsti, ki se je ob odprtju vila pred novim Starbucksom. Med strankami je bilo večinoma opaziti mlade, ko bo začetna radovednost potešena, pa bodo med obiskovalci verjetno pogosto tujci.
Ponudbe v prvem italijanskem Starbucksu, ki bo s pražarno poskrbel za 300 novih delovnih mest, ne bo manjkalo. Kavarna, v središču katere je več kot devet metrov dolg pult iz toskanskega marmorja, se bo zvečer prelevila v aperitiv bar, ki bo zgodaj zvečer ponujal koktajle in prigrizke, na voljo pa bo tudi interaktivna izkušnja z obogateno oziroma dopolnjeno resničnostjo. Ta bo potekala na temo praženja kave in zgodovino družbe Starbucks, ki jo je Howard Schultz – kar je glede na to, kaj je postal Starbucks, dokaj ironično – pred 35 leti ustanovil prav po vzoru italijanske kulture pitja espresa.
