Vodja laburistične vlade in njen minister za brexit, Jeremy Corbyn in Keir Starmer, sta obiskala Bruselj, kjer sta se pogovarjala z vodjo brexitskih pogajalcev EU, dan po laburističnem letnem kongresu, po katerem je odnos vodstva laburistov do brexita veliko bolj jasen, kot je bil pred njim.
Pred Corbynovim srečanjem z Michelom Barnierjem so v Bruslju poudarili, da ni del pogajanj. Vseeno je Corbyn pred srečanjem dejal, da »časa za sklenitev brexitskega sporazuma zmanjkuje«. In, kar je veliko pomembneje in rezultat soglasja laburističnega kongresa, da bodo laburisti naredili vse, da bi preprečili odhod Britanije iz EU brez sporazuma. Po Corbynovih besedah bi bila to narodna katastrofa.
»Zato se danes srečujem s predstavniki EU. Pozval jih bom, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi se izognili temu, da bi se brexitska pogajanja končala brez sporazuma, kar bi škodovalo delovnim mestom in življenjski ravni v Britaniji in članicah EU,« je dejal Corbyn, ki je bil ves čas svoje levičarske politične kariere evroskeptik.
Vseeno je pred brexitskim referendumom (junija 2016) sodeloval, res bolj mlačno, v kampanji za nadaljevanja članstva predvsem zato, ker je sodil, da bi Britanija zunaj EU pod konservativci drastično zmanjšala pravice zaposlenih, ki jih zagotavlja zakonodaja EU, in bila še bolj naklonjena delodajalcem in korporacijam.
Corbyn bi podprl Mayevo, če…
Na kongresu laburistov je Corbyn dejal, da bi podprl konservativno premierko Thereso May, če bi predlagala razumen brexitski sporazum, ki bi Britanijo ohranil v carinski uniji z EU, ščitil delovna mesta in delavske pravice, varoval okolje in potrošniške standarde ter preprečil trdo mejo na irskem otoku. Mayeva ne obljublja ničesar od tega, carinsko unijo pa zavrača. EU je na nedavnem vrhu v Salzburgu zavrnila njene predloge za brexit, po katerih bi Britanija »ostala tesno poravnana (usklajena) z EU pri blagovni menjavi, ne pa tudi pri storitvah (posebno finančnih)«, kot neizvedljive.
Laburistični kongres se je odločil, da bodo poslanci stranke glasovali proti premierkinim brexitskim predlogom, če bi jih predlagala v parlamentu. Enako napoveduje okoli 40 vročičnih brexitirjev med konservativnimi poslanci. Z drugimi besedami: v parlamentu bi njeni predlogi v sedanji obliki gotovo padli.
Pritisk za nov referendum je vse večji
Brexitirji bi v tem primeru poskusili izsiliti odhod brez sporazuma in blagoslova parlamenta. Zato je laburistični kongres podprl novost v brexitski politiki vodstva stranke, ki je zavračalo nov referendum, namreč to, da »morajo ostati odprte vse opcije«. Glavna je nov referendum, na katerem bi se Britanci odločili med nesporazumnim odhodom iz EU in nadaljevanjem članstva. To je bila zahteva orjaške večine članstva stranke.
Nov referendum zahteva že tudi večina vprašanih, posebno med tistimi dvanajstimi milijoni (27,9 odstotka), ki se niso udeležili prvega referenduma, ker so bili prepričani, da se zagotovo ne bo končal z odločitvijo za odhod. Za nov referendum je tudi vse več konservativnih poslancev, ki mislijo, da je ta neprimerljivo boljša opcija kot nesporazumni odhod.
